Kako pokopljete hišne ljubljenčke

Vesel sem, da v Loži ne skoparite z različnostjo tem, dilem in mnenj.

Mene tokrat zanima, ali navade, ritual in druge tovrstne vrednote, ki jih sicer jemljete za privzete ob smrti človeka (prižiganje svečke, sajenje cvetlic, okrašenost prostora s kamenjem ipd.) prenašate tudi na dogodek, ko vam umre vaša domača žival (recimo mačka, ptič, riba, pes ipd.), na katero ste prav gotovo bili in boste na nek način še vedno navezani?

Ali pa tovrstno ravnanje jemljete kot eno samo pretiravanje in menite, da vse umrle živali (tudi naši hišni ljubljenčki) spadajo le pod kup zemlje?

Zgodovina nas uči, da ljudje tako do drugih ljudi, kot tudi do živali vseh vrst, gojimo sorodna ali celo enaka, še izrazitejša čustva. Iz trte tudi ni izvito, da nas živali s svojimi čustvi/vedenjem v določenih trenutkih spreminjajo, npr. pomirjajo.

jest tud sam pokoplem...nazadne je blo to ene 8 let nazaj

Hmm, tole bo sicer slišati kot da sem star pet let, ne pa 23 ampak, takrat sem bil na svojega mucka hudo navezan :) Ene 10 let nazaj, bil sem star mislim da nekje 12 let sem imel mucka, ki sem ga naučil, ne boste verjeli, samo je res, da je znal z tačkami sam odpreti dvoje vrat do stranišča, tam iti v kot in lulati/kakati v kahlico. Stanovanja ni posvinjal nikoli, vedno samo na kahlico. No, mel sem ga nekaj let, potem ga je pa avto zbil. Pokopal sem ga z vsemi častmi ;) kot se spodobi, sem proti grdemu ravnanju z umrlo živalco. Navezan sem bil pa tako nanjga, da sem takrat prisegel, da nikoli več nobene živali .