Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Temo vidijo: vsi
telexdell ::
Letos je bilo najslabše leto v zadnjih 8 letih za mojo SE. Proizvedla je za 18% manj od maksimuma, 11% manj od povperečja in najmanj v 4% manj od prej najslabšega leta. Daleč najslabši meseci so bili Marec, junij, september in oktober, z izjemo avgusta pa ostali podpovprečni.
Ko boste primerjali svoje podatke, bodo marsikje drugačne. Eni poročajo celo o rekordih. Pač- če je zame slabo, ne pomeni da je za vse slabo in obratno...
Ko boste primerjali svoje podatke, bodo marsikje drugačne. Eni poročajo celo o rekordih. Pač- če je zame slabo, ne pomeni da je za vse slabo in obratno...
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
jabe ::
Letos tudi pri nas slabo. Imamo pa šele 3 polna leta.
2022:15400kWh
2023:14100kWh
2024:13000kWh
2022:15400kWh
2023:14100kWh
2024:13000kWh
kriptobog ::
Aha pol sem očitno včeraj res iztisnil iz elektrarne največ kot je možno (ni netmeteringa). Če vse normiramo na moč 18,6 kW potem so proizvodnje take:
-J.McLane: (18,6/10) x 13,3 kWh = 24,7 kWh
-kriptobog: (18,6/14,5) x 28 kWh= 35,9 kWh
-msms: (18,6 /11,3) x 30 kWh = 49,4 kWh
-joez7: (18,6/10) x 31 kWh = 57,7 kWh
-moja elektrarna: 60,7 kWh
Ja sama lega SE precej pomaga. Jaz nimam najbolj optimalne lege. Ce bi imel bi imel tudi manjso elektrarno
jabe ::
Aha pol sem očitno včeraj res iztisnil iz elektrarne največ kot je možno (ni netmeteringa). Če vse normiramo na moč 18,6 kW potem so proizvodnje take:
-J.McLane: (18,6/10) x 13,3 kWh = 24,7 kWh
-kriptobog: (18,6/14,5) x 28 kWh= 35,9 kWh
-msms: (18,6 /11,3) x 30 kWh = 49,4 kWh
-joez7: (18,6/10) x 31 kWh = 57,7 kWh
-moja elektrarna: 60,7 kWh
Nasa 42,0kWh normirano na 18,6kWp
Mato989 ::
Ker ti specialac kot si ne razumeš razlike med subvencijo za nekaj (ki usput MORDA naredi še kaj drugega) in med naročilo za storitvijo ti jaz pač ne morem pomagat...
Plačilo komunali je PLAČILO za storitev... in če storitev NI IZVEDENA se pač račun ne plača... subvencija ni plačilo za storitev ampak je subvencija zato ker si kmet v vukojebini, in nima neposredne veze če hosiš ali ne...
Ko misliš, da je človek napisal že največjo neumnost to na presenečenje vseh še nadgradi. Da si kmet v vukojebini pa ni storitev? A on ne izvaja tam storitve kmetijske dejavnosti, kot komunala spodaj na vasi izvaja storitve komunalne dejavnosti? A košnja trave, katero izvaja kmet ni delo, košnja trave katero izvaja komunala pa je delo? S tem, ko kmet kosi travo nekje v vukojebini med drugim ščiti površino, da je ne zaraste grmovje in drevesa. Tako imajo tudi: srnice, pa zajčki, pa jelenčki (ja, vse tiste živalce, katere živijo pri nas in jih občuduješ v ZOO) kaj za past, pa čebelice kje nabirati med pa...Kam bi pa dajal kartončke, katerega vzorec je zgoraj prilepil Ferry, če ne bi bilo travnikov?
Kaj tebi ni jasno? Seveda je storitev ampak je verjetno veliko dražja kot košnja... ker subvencija za kmeta ne obega le PLAČILA za košnjo ampak subvencijo da laufa KMETIJA... in je po logiki višja od plačila za košnjo...
Če ti daš subvencijo za kmetijo recimo 100.000 EUR in pač ta kmet tudi kosi travo... ali pa če plačaš 50.000 komunali da pokosi, kaj je ceneje? Če gledamo da hočemo IZKLJUČNO imeti pokošeno?
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
janma1 ::
Aha pol sem očitno včeraj res iztisnil iz elektrarne največ kot je možno (ni netmeteringa). Če vse normiramo na moč 18,6 kW potem so proizvodnje take:
-J.McLane: (18,6/10) x 13,3 kWh = 24,7 kWh
-kriptobog: (18,6/14,5) x 28 kWh= 35,9 kWh
-msms: (18,6 /11,3) x 30 kWh = 49,4 kWh
-joez7: (18,6/10) x 31 kWh = 57,7 kWh
-moja elektrarna: 60,7 kWh
Moja precej več.
57.1:13.4 x18.6=79,25
telexdell ::
Kaj tebi ni jasno? Seveda je storitev ampak je verjetno veliko dražja kot košnja... ker subvencija za kmeta ne obega le PLAČILA za košnjo ampak subvencijo da laufa KMETIJA... in je po logiki višja od plačila za košnjo...
Če ti daš subvencijo za kmetijo recimo 100.000 EUR in pač ta kmet tudi kosi travo... ali pa če plačaš 50.000 komunali da pokosi, kaj je ceneje? Če gledamo da hočemo IZKLJUČNO imeti pokošeno?
A vsaj malo pomisliš, preden kaj napišeš? A dobiš subvencijo za postavitev SE s hranilnikom ali zato, da trošiš elektriko? Ali dobiš subvencijo zato, da saniraš toplotni obod hiši ali zato, da živiš v hiši? A dobiš subvencijo zato, da kupiš električni avto ali zato da izvajaš taxi službo?
Kmet dobi točno namenske subvencije- za košnjo take in take površine. Kakšne barve je fasada ali koliko glav živine ima v hlevu pri tem ne igra nobene vloge. Da pa ti bo kdaj komunala kaj pokosila... le zakaj se iz leta v leta z gozdovi zarašča več in več Slovenije?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
starfotr ::
le zakaj se iz leta v leta z gozdovi zarašča več in več Slovenije?
Zato, ker si je narava vzela nazaj, kar ji je človek vzel. In je edino prav, da se zarašča. Če pustimo dovolj dolgo, bo nastal gozd.
In ne, živali ne potrebujejo pokošenih površin za svoje življenje.
telexdell ::
le zakaj se iz leta v leta z gozdovi zarašča več in več Slovenije?
Zato, ker si je narava vzela nazaj, kar ji je človek vzel. In je edino prav, da se zarašča. Če pustimo dovolj dolgo, bo nastal gozd.
In ne, živali ne potrebujejo pokošenih površin za svoje življenje.
Si eden od tistih, kateri iz bloka v Fužinah fura naravovarstvenika? Srnice, košute, jelenčki... za prehrano potrebujejo travo. Gozd potrebujejo za zavetje. Če pa travnate površine ne kosiš jo slej ko prej zaraste gozd. In ko je gozd dovolj strnjen lahko strela zaneti požar, les zgori in na pogorišču najprej požene trava. Tako gozd ni več strnjen in naslednja strela ne bo imela kaj požgati...
Torej- narava vseskozi niha med gozdom in travnikom. Človek pa s svojo košnjo zagotovi, da raste tako trava kot gozd a brez obširnih požarov v naravi.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
starfotr ::
Brez človeka narava povsem normalno funkcionira. In ni potrebe po nobeni košnji, ker se vse samo regulira in balansira.
Brez narave pa človek ne funkcionira.
Brez narave pa človek ne funkcionira.
J.McLane ::
Naravi dol visi za človeka in njegov habitat, človek si je vedno krojil naravo po svoji najboljši moči.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
telexdell ::
Brez človeka narava povsem normalno funkcionira. In ni potrebe po nobeni košnji, ker se vse samo regulira in balansira.
Brez narave pa človek ne funkcionira.
A človek pa ni del narave? Kdo sploh definira kaj je in kaj ni naravno? Ko slon hodi po savani in podira drevje, da ne prevlada gozd- a je to naravno? Ko pa človek kosi travnik, da ne prevlada gozd pa ni naravno al kak?
Pa- a je tudi mednarodna vesoljska postaja naravna, če človek brez nje ne funkcionira?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
ePower ::
Še nekaj se vas je javilo, sedaj je lestvica za soboto 21.12.2024 taka (da je primerljivo vse normirano na moč 18,6 kW). Zaenkrat zgleda da sem edini ki je toliko iztisnil iz elektrarne ki je brez netmeteringa. Sicer pa glede na to da je elektrarna obrnjena direktno na jug in tudi kot strehe blizu optimalnega bi se verjetno dalo iztisniti še kaj več (krive so smreke ki pozno popoldne delajo senco), kar se iz spodnjega grafa tudi lepo vidi. Trenutno testiram koliko čiščenje panelov poveča proizvodnjo (del sem jih ščistil, del pa ne in glede na to da so na istem koncu strehe pod istim kotom in da lahko za vsak panel posebej spremeljam dnevno proizvodnjo bo to odličen pokazatelj povečanja proizvodnje zaradi čiščenja).
-J.McLane: (18,6/10) x 13,3 kWh = 24,7 kWh
-kriptobog: (18,6/14,5) x 28 kWh= 35,9 kWh
-msms: (18,6 /11,3) x 30 kWh = 49,4 kWh
-joez7: (18,6/10) x 31 kWh = 57,7 kWh
-jabe: 42 kWh
-moja elektrarna: 60,7 kWh
-Daniel: (18,6/19,98) x 65,78 kWh =61,2 kWh
-DamijanD:(18,6/15,6) x 53,1kWh = 63,3 kWh
-Fizikalko: (18,6/9,6) x 34,3 kWh =66,5 kWh
-Ascendor: (18,6/10,8) x 41,9kWh =72,2 kWh
-janma1: (18,6/13,4) x 57,1 kWh = 79,3 kWh
-J.McLane: (18,6/10) x 13,3 kWh = 24,7 kWh
-kriptobog: (18,6/14,5) x 28 kWh= 35,9 kWh
-msms: (18,6 /11,3) x 30 kWh = 49,4 kWh
-joez7: (18,6/10) x 31 kWh = 57,7 kWh
-jabe: 42 kWh
-moja elektrarna: 60,7 kWh
-Daniel: (18,6/19,98) x 65,78 kWh =61,2 kWh
-DamijanD:(18,6/15,6) x 53,1kWh = 63,3 kWh
-Fizikalko: (18,6/9,6) x 34,3 kWh =66,5 kWh
-Ascendor: (18,6/10,8) x 41,9kWh =72,2 kWh
-janma1: (18,6/13,4) x 57,1 kWh = 79,3 kWh
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
Matevz96 ::
še ena za na seznam:
(18,6/13,5) x 29,6 kWh = 40,8 kWh
Usmerjena je sicer direktno na jug ampak megla in umazanija (locirana na hlevu) naredita svoje. Bo spomladi spet čiščenje.
(18,6/13,5) x 29,6 kWh = 40,8 kWh
Usmerjena je sicer direktno na jug ampak megla in umazanija (locirana na hlevu) naredita svoje. Bo spomladi spet čiščenje.
#hooldthedoor
jabe ::
socialec ::
Rookie /in baterijski/ solarec, verjetno bo še precej preračunavanj, statistike, curve-fittinga, trendiranja...
ePower ::
Zaenkrat zgleda da sem edini ki je toliko iztisnil iz elektrarne ki je brez netmeteringa.
Zakaj to kar naprej poudarjaš? Zakaj najnbi bilo to vazno? Proizvede kolikor proizvede, kako se to naprej obracunava in deli je sekindarnega pomena - ali sem kaj falila?
Poudarjam zato ker je to ključnega pomena. "Proizvede kolikor proizvede" velja samo za elektarne z netmeteringom, za tiste brez pa ne. Če je elektrarna brez netmeteringa je proizvodnja odvisna od tega koliko porabljaš čez dan. Če ne porabljaš zadosti, potem imaš pač manjšo proizvodnjo.
Baterija je "samo" 25 kWh, če ne porabljaš zadosti jo imaš polno že ob 12tih ali ob 13tih zdele pozimi na lep sončen dan, poleti še prej. Ko je baterija enkrat polna elektrarna proizvaja samo toliko kot trenutno porabljaš (logično, ker v omrežje pač ne smeš oddajat, višek nima kam it). Cilj je da porabljaš ravno toliko da se baterija ob koncu dneva ravno nafila do polnega, ne pa že par ur pred tem, ker če ne gre proizvodnja v nič.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
Ker elektarna nima dobila odobrenega soglasja za netmetering (še po ta stari shemi), smo precej daleč stran od transformatorja in elektro trdi, da v bi v nekem namišljenem slučaju, ko bi bila poraba vseh hiš na tej veji transformatorja enaka nič in bi vse elektrarne na njej delale z polno maksimalno močjo napestost presegla maksimalno dovoljeno 254 V. Moji izračuni in izračuni sorodnika, ki je doktor elektrotehnike seveda kažejo da elektro bulshitira in dejstvo je da bullshitira. Žal pritožba ni pomogala.
V praksi je tako: Napetost v omrežju sem meril več mesecev večkrat na dan in niha od 235 do 243 V. Elektrarna bi dodala okrog 4 V če bi delala s polno močjo, torej max napetost v praksi bi bila 247 V, kar je precej pod maksimalno dovoljeno 254 V.
Še več, tudi v teoretičnem slučaju da bi vse hiše porabljale nula in bi vse elektarne v ulici delale maksimalno, največja dovoljena napetost še vedno ne bi bila presežena. Pa tudi če hipotetično samo for the sake of argument rečemo da bi bila presežena, bi se to lahko enostavno rešilo tako da bi v slučaju ko bi bila poraba hiš zelo nizka, moč sončnih elektarn avtomatsko znižala ali pa bi se elektarne za tiste pol ure celo izklopile (ne bi vplivalo na letno proizvodnjo skoraj nič, morda neke pol procenta).
ps: elektro bi lahko znižal napetost na transformantorju, vendar potem bi hiše ki so najbolj stran od transformatorja imele prenizko napetost, ker so kabli slabi. Kablov seveda nočejo zamenajt, tudi na naše stroške ne. Pravijo da jih bodo menjali na svoje stroške čez nekaj let, vendar takrat je prepozno, ker se rok za netmetering zaključi.
V praksi je tako: Napetost v omrežju sem meril več mesecev večkrat na dan in niha od 235 do 243 V. Elektrarna bi dodala okrog 4 V če bi delala s polno močjo, torej max napetost v praksi bi bila 247 V, kar je precej pod maksimalno dovoljeno 254 V.
Še več, tudi v teoretičnem slučaju da bi vse hiše porabljale nula in bi vse elektarne v ulici delale maksimalno, največja dovoljena napetost še vedno ne bi bila presežena. Pa tudi če hipotetično samo for the sake of argument rečemo da bi bila presežena, bi se to lahko enostavno rešilo tako da bi v slučaju ko bi bila poraba hiš zelo nizka, moč sončnih elektarn avtomatsko znižala ali pa bi se elektarne za tiste pol ure celo izklopile (ne bi vplivalo na letno proizvodnjo skoraj nič, morda neke pol procenta).
ps: elektro bi lahko znižal napetost na transformantorju, vendar potem bi hiše ki so najbolj stran od transformatorja imele prenizko napetost, ker so kabli slabi. Kablov seveda nočejo zamenajt, tudi na naše stroške ne. Pravijo da jih bodo menjali na svoje stroške čez nekaj let, vendar takrat je prepozno, ker se rok za netmetering zaključi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
Torej rešitev je več:
1. Samooskrbana hibridna sončna elektarna z baterijo, ki ne oddaja v omrežje (za to rešitev sem se odločil).
2. Problema z napetostjo tako ali tako ni, lepo bi odobril netmetering in bi vse špilalo tako kot je treba brez kakršnihkoli investicij.
3. Če bi problem z napetostjo hipotetično bil (pa ga dokazano ni): avtomatsko dinamično zmanjševanje proizvodnje sončnih elektrarn v kritičnih trenutkih (ko se napetost približuje maksimalni dovoljeni).
4. Zamenjava kablov z debelejšimi do par hiš ki so najbolj oddaljene od transformatorja in znižanja celotne napetosti na transformatorju za nekaj voltov.
5. Dinamično prilagajanje izhodne napetosti transformatorja glede na porabo in proizvodnjo na tem transformatorju (prednost: ni treba zamenjat kablov do par hiš).
Sam bi bil najbolj za rešitev 2, ker kljub upravičeni pritožbi ta postopek ni uspel sem se odločil za prvo možnost. Upam da to pojasni zadeve.
1. Samooskrbana hibridna sončna elektarna z baterijo, ki ne oddaja v omrežje (za to rešitev sem se odločil).
2. Problema z napetostjo tako ali tako ni, lepo bi odobril netmetering in bi vse špilalo tako kot je treba brez kakršnihkoli investicij.
3. Če bi problem z napetostjo hipotetično bil (pa ga dokazano ni): avtomatsko dinamično zmanjševanje proizvodnje sončnih elektrarn v kritičnih trenutkih (ko se napetost približuje maksimalni dovoljeni).
4. Zamenjava kablov z debelejšimi do par hiš ki so najbolj oddaljene od transformatorja in znižanja celotne napetosti na transformatorju za nekaj voltov.
5. Dinamično prilagajanje izhodne napetosti transformatorja glede na porabo in proizvodnjo na tem transformatorju (prednost: ni treba zamenjat kablov do par hiš).
Sam bi bil najbolj za rešitev 2, ker kljub upravičeni pritožbi ta postopek ni uspel sem se odločil za prvo možnost. Upam da to pojasni zadeve.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
Gospod ki o tem odloča o prošnjah za netmetering je celo rekel, dobesedni navedek: "Lahko bi vam odobril okrog 3 kW oddaje v omrežje pa vam iz principa ne bom." Baje zato ker tudi drugim z identično situacijo ni. Baje so ti v Ljubljani pretirano strogi glede tega, tisti na gorenjskem pa mnogo bolj prizanesljivi (odobrijo precej več), tako sem slišal. Žal nismo iz Gorenjske.
ps: Tudi 3 kW oddaje v omrežje bi pri 18,6 kW elektrarni pomagalo big time (potrebna manjša baterija, manj prilagajanja porabe ipd). Žal se nekateri javni uradniki delajo da so bogovi. Kljub večjem strošku za hibridno elektarno bo vračilna doba investicije še vedno samo 7,5 leta, če bi bil odobren netmetering bi bila okrog 5 let (plus dodaten benefit da se ne rabiš čisto nič prilagajat s porabo).
ps: Tudi 3 kW oddaje v omrežje bi pri 18,6 kW elektrarni pomagalo big time (potrebna manjša baterija, manj prilagajanja porabe ipd). Žal se nekateri javni uradniki delajo da so bogovi. Kljub večjem strošku za hibridno elektarno bo vračilna doba investicije še vedno samo 7,5 leta, če bi bil odobren netmetering bi bila okrog 5 let (plus dodaten benefit da se ne rabiš čisto nič prilagajat s porabo).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
jabe ::
Ok, hvala za pojasnilo. Zdaj mi je jasno, zakaj vedno to dopises.
Obstaja kaka varianta vedeti, koliko ti gre v "luft"? Enako vprasanje za tiste ki ste priklopljeni v omrezje pa imate nazivno moc elektrarno vecjo od max oddaje in vam reže špice.
Obstaja kaka varianta vedeti, koliko ti gre v "luft"? Enako vprasanje za tiste ki ste priklopljeni v omrezje pa imate nazivno moc elektrarno vecjo od max oddaje in vam reže špice.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: jabe ()
ePower ::
V luft gre v našem primeru okrog tretjina, predvsem poleti, pa tudi pozimi na lepe dneve (razen če se speče kakšno pecivo v pečici ali kaj takega).
ePower ::
Enako vprasanje za tiste ki ste priklopljeni v omrezje pa imate nazivno moc elektrarno vecjo od max oddaje in vam reže špice.
V veliki večini primerov (razen ko je odobrena moč oddaje recimo 3x nižja od moči sončne elektrarne) gre v luft precej zanemarljiv odstotek letne proizvodnje. Spodnja tabela prikazuje koliko letno zgubiš zaradi rezanja špic, glede na to koliko manjšo moč oddaje imaš odobreno.
PRIMER:
Imaš elektarno moči 13,6 kW, odobrili pa so ti samo 9 kW oddaje:
DC oversizing faktor: 13,6 kW / 9 kW = 1,51 = 51 % Iz tabele lahko odčitamo da ti gre v luft zaradi rezanja špic okrog 6 % letne proizvodnje.
PRIMER 2: Imaš elektrarno moči 12 kW, odobrili pa so ti samo 10 kW oddaje: tvoj DC oversizing faktor je 20 %, torej boš imel kot lahko odčitamo iz tabele zaradi rezanja špic samo 2 % izgube letne proizvodnje.
Vir:
https://energyhero.ie/dc-over-sizing-pv...
ps: Tabela je za Slovenijo približek, ker podatki so za Irsko, pa vendarle tudi za Slovenijo je zadeva precej dober približek. Če pa kdo ve kje dobit tako tabelo za Slovenijo naj napiše. Lahko bi jo šel računat tako da bi intergiral graf dnevne proizvodnje za vsak dan v letu posebej, vendar to je preveč dela. Lahko bi si napisal program ki bi to naredil namesto mene, pa se mi ne da.
V luft gre v našem primeru okrog tretjina, predvsem poleti, pa tudi pozimi na lepe dneve (razen če se speče kakšno pecivo v pečici ali kaj takega).
Če ma kdo kake ideje kako poleti porabljat viške naj napiše, vsak predlog dobrodošel.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
Obstaja kaka varianta vedeti, koliko ti gre v "luft"?
Pogledaš koliko letno proizvaja kakšna elektarna v neposredni bližini, ki je enako orientirana glede na stran neba in ima enak naklon strehe z enako količino senc (brez senc). Solaredge ima podatke javno objavljene za tiste elektarne ki so dopustile to možnost. Mi bi z netmeteringom proizvedli tretjino več na letni ravni. Pa vendar je vračilna doba investicije še vedno odličnih 7,5 leta. Ko se bo kupil še elektični avto se bo več viškov porabilo in bo šlo v luft samo še nekih 15 %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
socialec ::
Če ma kdo kake ideje kako poleti porabljat viške naj napiše, vsak predlog dobrodošel.
Sušenje svežih drv, da se pospešeno zniža vlaga na ustrezno v nekaj mesecih, namesto naravno v dveh letih?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: socialec ()
ePower ::
Zanimiv predlog. Sicer na drva ne kurimo, ampak morda bi lahko proti plačilu ponujali uslugo sušenja drv. Sicer pa vprašanje kakšno dodano vrednost bi s tem ustvaril (dobro manj časa ti tista drva zasedajo plac, pa končni procent zračne vlage bi bil lahko nižji. Sam je spet vprašanje če sploh rabiš še nižji procent vlage v lesu kot zračno sušena drva, da ne bi bila potem že presuha in bi rabil prepogosto nakladat peč. Maš še kakšno idejo? Ideje bom nato zbral v excelu in jih ovrednotil in se za nekaj odločil. Precej idej imam že sam, amapak več glav več ve.
ps: sicer pa za drva sem pretty sure da bi bilo ceneje narest en simple rastlinjak s folijo in na vsak koncec dodat par industrijskih ventilatorjev in drva sušit direktno na sonce poleti, kot pa delat neko lopo in notri monitrat električne grelce.
ps: sicer pa za drva sem pretty sure da bi bilo ceneje narest en simple rastlinjak s folijo in na vsak koncec dodat par industrijskih ventilatorjev in drva sušit direktno na sonce poleti, kot pa delat neko lopo in notri monitrat električne grelce.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
starfotr ::
Tebi niso jasne osnove.
Napetostni stožec mora biti tak, da je v vsakem trenutku na vseh odjemnih mestih napetost taka, kot je določeno.
Torej pri najbolj oddaljeni točki od transformatorja mora biti vsaj spodnja meja, pri najbližjem objektu transformatorja mora biti največ zgornja meja.
Problem pri elektrarnah je, da je problem previsoka napetost.
In diplomske se pišejo na to temo, kje umestiti baterijske hranilnik in podobno. Ne pa da kar prosto po Prešernu namečemo vse na omrežje. In jok in stok, če ni dovoljenj za priklop. Če si delal izračune skupaj z doktorjem elektrotehnike, potem jih lahko z lahkoto deliš.
Napetostni stožec mora biti tak, da je v vsakem trenutku na vseh odjemnih mestih napetost taka, kot je določeno.
Torej pri najbolj oddaljeni točki od transformatorja mora biti vsaj spodnja meja, pri najbližjem objektu transformatorja mora biti največ zgornja meja.
Problem pri elektrarnah je, da je problem previsoka napetost.
In diplomske se pišejo na to temo, kje umestiti baterijske hranilnik in podobno. Ne pa da kar prosto po Prešernu namečemo vse na omrežje. In jok in stok, če ni dovoljenj za priklop. Če si delal izračune skupaj z doktorjem elektrotehnike, potem jih lahko z lahkoto deliš.
ePower ::
Ok, hvala za pojasnilo. Zdaj mi je jasno, zakaj vedno to dopises.
Obstaja kaka varianta vedeti, koliko ti gre v "luft"? Enako vprasanje za tiste ki ste priklopljeni v omrezje pa imate nazivno moc elektrarno vecjo od max oddaje in vam reže špice.
Evo sem izbrskal link, tu poglej koliko proizvajajo kakšne elektarne v tvoji bližini.
https://monitoringpublic.solaredge.com/...
Tebi niso jasne osnove.
Napetostni stožec mora biti tak, da je v vsakem trenutku na vseh odjemnih mestih napetost taka, kot je določeno.
Torej pri najbolj oddaljeni točki od transformatorja mora biti vsaj spodnja meja, pri najbližjem objektu transformatorja mora biti največ zgornja meja.
Problem pri elektrarnah je, da je problem previsoka napetost.
In diplomske se pišejo na to temo, kje umestiti baterijske hranilnik in podobno. Ne pa da kar prosto po Prešernu namečemo vse na omrežje. In jok in stok, če ni dovoljenj za priklop. Če si delal izračune skupaj z doktorjem elektrotehnike, potem jih lahko z lahkoto deliš.
Tebi niso jasne osnove.
Napetostni stožec mora biti tak, da je v vsakem trenutku na vseh odjemnih mestih napetost taka, kot je določeno.
Seveda so mi. Z eno od zgoraj omenjenih rešitev bi dosegel da bi bila napetost na vseh delih transformatorske veje ustrezna (znotraj dovoljenih vrednosti).
Problem pri elektrarnah je, da je problem previsoka napetost.
Seveda, to sem tudi sam omenil.
In jok in stok, če ni dovoljenj za priklop.
Konkretno: Če bi o isti situaciji odločal gospod na gorenjskem bi netmetering odobril. Ker je odločal gospod v Ljubljani ta žal ni bil odobren, čeprav so pogoji za netmetering bili izpolnjeni.
Če si delal izračune skupaj z doktorjem elektrotehnike, potem jih lahko z lahkoto deliš.
Pri stricu v Ljubljani so. Če pa te res zanima se pa lahko zmenimo in jih greš osebno pogledat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
ps: Trenutno je zavrnjenih že več kot tretjina vseh soglasij za netmetering. Kljub temu da bi se za par preprostimi in poceni rešitvami, ter že samo z dodatnimi kalkulacijami lahko ta procent zavrnjenih soglasij močno znižal (za 2x, morda celo za 3x). Rešitve obstajajo, žal so se nakateri prepotentni uradniki odločili da jih bodo ignorirali. Ker je treba tud njega razumet: on je v službi plačan isto, pa če kaj dela ali pa če ne.
https://www.24ur.com/popkast/zavrnjenih...
https://www.24ur.com/popkast/zavrnjenih...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
ePower ::
ps 2: Tudi to da se zadeve računana na neke teoretične scenarije, ki se nikoli ne zgodijo v praksi je velika neumnost (beri poraba vseh hiš je čista nula, proizvodnja vseh sončnih elektarn pa maksimalna možna). Zadeve se lahko krmili dinamično, v tujini se marsikod to že dela, tako lahko zagotoviš oboje: tako ustrezno napetost povsod na omrežju v vsakem trenutku, kot tudi največje možno število priklopljenih sončnih elektarn na omrežje.
No v našem primeru pa niti po dimaničnem krmiljenju ni potrebe, ker napetost ne bi presegla maksimalne tudi v primeru da bi bila poraba vseh hiš na tem transformatorju enaka nič in bi HKRATI vse elektarne delale maksimalno. Še vedno napetost ne bi bila presežena. Meni bi lahko odobrili metmetering brez težav, pa bi bila napetost še vedno povsod ustrezna. Morda "šparajo omrežje" za kakšnega svojega prijatelja, morda podjetje v tistih koncih, ki bo v naslednje nekaj letih postavilo sončno elektarno. Kar je seveda navadna svinjarija.
No v našem primeru pa niti po dimaničnem krmiljenju ni potrebe, ker napetost ne bi presegla maksimalne tudi v primeru da bi bila poraba vseh hiš na tem transformatorju enaka nič in bi HKRATI vse elektarne delale maksimalno. Še vedno napetost ne bi bila presežena. Meni bi lahko odobrili metmetering brez težav, pa bi bila napetost še vedno povsod ustrezna. Morda "šparajo omrežje" za kakšnega svojega prijatelja, morda podjetje v tistih koncih, ki bo v naslednje nekaj letih postavilo sončno elektarno. Kar je seveda navadna svinjarija.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ePower ()
joez7 ::
ps: Trenutno je zavrnjenih že več kot tretjina vseh soglasij za netmetering. Kljub temu da bi se za par preprostimi in poceni rešitvami, ter že samo z dodatnimi kalkulacijami lahko ta procent zavrnjenih soglasij močno znižal (za 2x, morda celo za 3x). Rešitve obstajajo, žal so se nakateri prepotentni uradniki odločili da jih bodo ignorirali. Ker je treba tud njega razumet: on je v službi plačan isto, pa če kaj dela ali pa če ne.
https://www.24ur.com/popkast/zavrnjenih...
Žal delajo točno to za kar so plačani. Iz prakse vem, da se izogibajo napetosti nad 240V (mejno 245V) - tistih 254V je skrajna in že zahteva izklop. (nevarnost prebojev in zasičenja tr.)
Tudi pod 200V ne sme iti. Marsikje rešijo z močnejšim transformatorjem - iz 100kVA na 250kVA ali na 400kVA - ali novejšim transformatorjem z manjšim Uk. Pa ni treba menjat kablov.
Če greš na nož, dobiš verjetno suhoparen odgovor. Ponavadi pomaga, da predlagaš že rešitev, na primer dinamično prilagajanje oddajne moči - glede na razmere v omrežju. Tudi 2 ali 3kw exporta je bolje kot nič.
Ponekod, je uspelo z omejevanjem exporta ostalih SE na odcepu - da se je našel prostor za še enega.
Četudi maš export 0 je pač možno lepo koristit zeleni pas - je pa nekaj več dela z simetrijo (razen, če maš srečo in maš asimetrični razsmernik).
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
clancy ::
Mi kdo lahko nekaj razloži? Jaz recimo nisem dobil odobrenega soglasja za netmetering, kljub temu, da sem ga vložil vsaj 3-krat. Nazadnje sem zavrnjeno soglasje dobil letos februarja, ki je bilo vloženo lani novembra.
Takoj po novem letu, so nekaj prevezovali in šarili po omrežju. V bližnji okolici, so nato kolikor jaz vem, vsaj trije dobili odobreno odločbo po netmeteringu. Sprašujem se, ali so ujeli pravi trenutek in vlogo oddali lani decembra? En z začetka ulice, ki prej vred z mano ni mogel dobiti soglasja je spomladi dobi celo 13kW oddajanje, ampak mislim, da je bil takrat prevezan na drugi trafo.
Ker mi ni preostalo drugega, sem se septembra odločil za SE s hranilnikom po novi shemi in vložim novo vlogo na elektro. Oktobra od elektra dobim odločbo z oddajanjem le borih 2,7kW. Ok, vsaj nekaj, boljše kot nič.
Opažam pa, da od takrat, ko je elektro šaril po omrežju, pogosto utripajo luči, prej pa niso nikoli. Sem v vtičnici večkrat meril napetost in redko presega 230 voltov. Trenutno je recimo 217 voltov, kar se mi zdi ekstremno nizko. Pa trenutno elektrarne kar lepo delajo, saj se iza oblakov kaže sonce.
Če je napetost pokazatelj obremenjenosti omrežja, zakaj sem torej dobil tako majhno moč oddajanja, ko pa je obremenjenost omrežja tako nizka?
Takoj po novem letu, so nekaj prevezovali in šarili po omrežju. V bližnji okolici, so nato kolikor jaz vem, vsaj trije dobili odobreno odločbo po netmeteringu. Sprašujem se, ali so ujeli pravi trenutek in vlogo oddali lani decembra? En z začetka ulice, ki prej vred z mano ni mogel dobiti soglasja je spomladi dobi celo 13kW oddajanje, ampak mislim, da je bil takrat prevezan na drugi trafo.
Ker mi ni preostalo drugega, sem se septembra odločil za SE s hranilnikom po novi shemi in vložim novo vlogo na elektro. Oktobra od elektra dobim odločbo z oddajanjem le borih 2,7kW. Ok, vsaj nekaj, boljše kot nič.
Opažam pa, da od takrat, ko je elektro šaril po omrežju, pogosto utripajo luči, prej pa niso nikoli. Sem v vtičnici večkrat meril napetost in redko presega 230 voltov. Trenutno je recimo 217 voltov, kar se mi zdi ekstremno nizko. Pa trenutno elektrarne kar lepo delajo, saj se iza oblakov kaže sonce.
Če je napetost pokazatelj obremenjenosti omrežja, zakaj sem torej dobil tako majhno moč oddajanja, ko pa je obremenjenost omrežja tako nizka?
joez7 ::
Marsikomu, dajo omejen export - z tem ga tudi omejijo za import - nima tako velikega presežka poleti.
Ko bojo obnovili omrežjem, pa le daj vlogo za povečanje exporta.
Tisti, ki mamo ledice - sploh ne utripajo - sem testiral z varjakom, do nekje (odvisno od proizvajalca) 170V gorijo popolnoma z isto svetilnostjo, potem pa ene začnejo zmanjševat moč, ene pa enostavno ugasnejo (140V).
Vse do 195V je popolnoma vredu - nekje pri 150V pa začnejo nekateri napalniki od PCjev izklapljat. Tanovi pa so zadovoljni tudi z 90V - preizkušeno v praksi.
Teh 217V je popolnoma idealno. Mam TČ, in sem zasledil dipe ~202V pa zato ni nič izklapljala, ali zmanjševala moč. Bolj se boj napetosti v rangu 250V in več (peak350V) - tle včasih kaj poči (kak elektrolit, ali RSO filter)
Ko bojo obnovili omrežjem, pa le daj vlogo za povečanje exporta.
Tisti, ki mamo ledice - sploh ne utripajo - sem testiral z varjakom, do nekje (odvisno od proizvajalca) 170V gorijo popolnoma z isto svetilnostjo, potem pa ene začnejo zmanjševat moč, ene pa enostavno ugasnejo (140V).
Vse do 195V je popolnoma vredu - nekje pri 150V pa začnejo nekateri napalniki od PCjev izklapljat. Tanovi pa so zadovoljni tudi z 90V - preizkušeno v praksi.
Teh 217V je popolnoma idealno. Mam TČ, in sem zasledil dipe ~202V pa zato ni nič izklapljala, ali zmanjševala moč. Bolj se boj napetosti v rangu 250V in več (peak350V) - tle včasih kaj poči (kak elektrolit, ali RSO filter)
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
clancy ::
Pri nas tudi imamo po vsej hiši led luči in žarnice. Od poceni Emosovih do dražjih Osramovih. Recimo ravno včeraj sem si kot vedno, ogreval mleko za kosmiče in opazil, da je mikrovalovna zelo neenakomerno delala in po minuti in pol je skodilica mleka bila skoraj hladna. Ne rečem, da je kriva napetost v omrežju, morda crkuje mikrovalovna, ne vem, ampak danes je delala in ogrevala normalno.
Imamo tudi težave z vzpostaviti daljinskega odčitavanja el. števca, čeprav so jih avgusta po vsej ulici zamenjali. V Moj elektro imam še vedno ravno črto. Skratka, omrežje je blago rečeno v ku..u.
Januarja bo elektrarna s hranilnikom zmontirana. Upam, da hibridni inverter ima možnost stabiliziranja in dviga napetosti iz omrežja na normalno raven, da ne bo več prihajalo do tako močnega nihanja.
Imamo tudi težave z vzpostaviti daljinskega odčitavanja el. števca, čeprav so jih avgusta po vsej ulici zamenjali. V Moj elektro imam še vedno ravno črto. Skratka, omrežje je blago rečeno v ku..u.
Januarja bo elektrarna s hranilnikom zmontirana. Upam, da hibridni inverter ima možnost stabiliziranja in dviga napetosti iz omrežja na normalno raven, da ne bo več prihajalo do tako močnega nihanja.
joez7 ::
Pri nas tudi imamo po vsej hiši led luči in žarnice. Od poceni Emosovih do dražjih Osramovih. Recimo ravno včeraj sem si kot vedno, ogreval mleko za kosmiče in opazil, da je mikrovalovna zelo neenakomerno delala in po minuti in pol je skodilica mleka bila skoraj hladna. Ne rečem, da je kriva napetost v omrežju, morda crkuje mikrovalovna, ne vem, ampak danes je delala in ogrevala normalno.
Imamo tudi težave z vzpostaviti daljinskega odčitavanja el. števca, čeprav so jih avgusta po vsej ulici zamenjali. V Moj elektro imam še vedno ravno črto. Skratka, omrežje je blago rečeno v ku..u.
Januarja bo elektrarna s hranilnikom zmontirana. Upam, da hibridni inverter ima možnost stabiliziranja in dviga napetosti iz omrežja na normalno raven, da ne bo več prihajalo do tako močnega nihanja.
Pri nas je desetletje nazaj tudi nekaj cvrčalo - potem pa je elektro lepo šel od omarice, do omarice in menjal kabelj čevlje - pač po 50 letih mora nekaj bit. (Pa treba je poklicat na elektro, pri nas je nekaj časa trajalo, prvo analizator na koncu linije - pa odgovor vse vredu, pa je drug klical pa tret, na koncu uredili - hudir je ko so samo kratkotrajni šumi, ko enkrat poči, se takoj uredi)
Zanimivo, nam so z novim števcem (iskra) dodali modem - GSM v števec in ni težav.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: joez7 ()
MadMax ::
Tisti, ki mamo ledice - sploh ne utripajo - sem testiral z varjakom, do nekje (odvisno od proizvajalca) 170V gorijo popolnoma z isto svetilnostjo, potem pa ene začnejo zmanjševat moč, ene pa enostavno ugasnejo (140V).Ne mislit da je samo overvoltage problem.
Vse do 195V je popolnoma vredu - nekje pri 150V pa začnejo nekateri napalniki od PCjev izklapljat. Tanovi pa so zadovoljni tudi z 90V - preizkušeno v praksi.
Teh 217V je popolnoma idealno. Mam TČ, in sem zasledil dipe ~202V pa zato ni nič izklapljala, ali zmanjševala moč. Bolj se boj napetosti v rangu 250V in več (peak350V) - tle včasih kaj poči (kak elektrolit, ali RSO filter)
Praktično vsak switcher ima relativno velik razpon v katerem še deluje (daleč preko deklariranega). Vprašaj pa se kaj se switcherju dogaja pri undervoltanju. Ne mislim toliko na par W porabnike (ledice, polnilci telefonov, ...) ampak močnostne zadeve. Ko si že omenil TČ, pa razmisli še o indukciji, ter podobno.
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.
feryz ::
Pa vi resno mislite, da ena sončna dvigne napetost za 4 volte? Pa že.
Res tlači v sistem 3 več od omrežne, niti pod razno, pa jo toliko ne dvigne. Če jo sploh kaj.
Okrog mene so 3 na istem kablu, moja ima 15,5 kW, od šogra, praktično na isti strehi 16,4 kW, soseda, ki je 20 metrov stran pa 12,5 kW. Resda se napetost ob soncu malenkost dvigne, ampak najvišnje vrednosti dosega sredi noči. Verjetno zato, ker takrat porabe ni, elektro pa vseeno na polno tišči štrom v žice.
Res tlači v sistem 3 več od omrežne, niti pod razno, pa jo toliko ne dvigne. Če jo sploh kaj.
Okrog mene so 3 na istem kablu, moja ima 15,5 kW, od šogra, praktično na isti strehi 16,4 kW, soseda, ki je 20 metrov stran pa 12,5 kW. Resda se napetost ob soncu malenkost dvigne, ampak najvišnje vrednosti dosega sredi noči. Verjetno zato, ker takrat porabe ni, elektro pa vseeno na polno tišči štrom v žice.
telexdell ::
Pa vi resno mislite, da ena sončna dvigne napetost za 4 volte? Pa že.
Res tlači v sistem 3 več od omrežne, niti pod razno, pa jo toliko ne dvigne. Če jo sploh kaj.
Okrog mene so 3 na istem kablu, moja ima 15,5 kW, od šogra, praktično na isti strehi 16,4 kW, soseda, ki je 20 metrov stran pa 12,5 kW. Resda se napetost ob soncu malenkost dvigne, ampak najvišnje vrednosti dosega sredi noči. Verjetno zato, ker takrat porabe ni, elektro pa vseeno na polno tišči štrom v žice.
Elektrotehnika je veda, katera nepoznavalcem povzroča kar nekaj težav. Nenazadnje bi naj bila elektrika edina stvar ženskega spola, katera se nikomur ne pusti nekaznovano potipati. In ker je čudna je tudi napetost v sistemu višja, če je obremenitev oz. tok manjši. Velja pa seveda tudi obratno. Torej- ponoči je napetost na nekem odcepu zato višja ker je obremenitev tega odcepa manjša.
Da pa tok lahko teče od točke A do točke B mora biti v A višji potencial, kot v B. Torej mora inverter SE dvigniti svojo napetost na toliko, da bo višja, kot je tisti trenutek v omrežju, če želi oddajati tok. Če prvi sosed porabi ves tok, katerega SE pošlje v omrežje pol drugi sosed sploh ne bo opazil povišanja napetosti...
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
feryz ::
Zato pa pravim.
SE ima drobne cevke, skozi katere z večjim pritiskom tlačijo štrom v veliko cev z manjšim pritiskom, če uporabimo prispodobo z vodovodom.
In naivno je pričakovati, da bo pritisk narasel za enako vrednost tudi v večji cevi.
Razen če večja cev ni toliko večja, kot naj bi bila. Ali je celo enaka, kot tiste od SE.
SE ima drobne cevke, skozi katere z večjim pritiskom tlačijo štrom v veliko cev z manjšim pritiskom, če uporabimo prispodobo z vodovodom.
In naivno je pričakovati, da bo pritisk narasel za enako vrednost tudi v večji cevi.
Razen če večja cev ni toliko večja, kot naj bi bila. Ali je celo enaka, kot tiste od SE.