Primeri dobrih praks z oglasne deske oktober 2022

Na Slo-Techu smo v letu 2021 odkrili kvaliteten vir dobrih praks s področja varstva osebnih podatkov v obliki oglasne deske državne uprave. Ker smo štiri leta in pol po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) spet tik pred tem, da bomo v Sloveniji končno sprejeli potrebno zakonsko ureditev tega področja, ki bo prinesla nezanemarljive globe, je ponovno čas, da si pogledamo, kako je z uporabo predpisa v praksi (kar najbolj natančno kaže na politiko dela nadzornega / prekrškovnega organa).

Naš obstoječi Zakon o varstvu osebnih podatkov (pa tudi trenutni predlog popravka) je malce poseben, še posebej, če ga beremo skupaj z Ustavo (kot jo trenutno na primeru COVIDnih predpisov razlaga Ustavno sodišče). Oba akta zahtevata, da so obdelave osebnih podatkov določene v zakonu. In objava podatkov na spletni oglasni deski vsekakor je obdelava, prav takšna, ki mora biti določena v zakonu. Če beremo ZVOP, hitro ugotovimo, da mora biti določeno kateri podatki se obdelujejo, za kakšen namen, kako dolgo se hranijo itd.

Objava na oglasni deski je določena s 96.a členom Zakona o splošnem upravnem postopku, ki pa se sklicuje na tretji odstavek 96. člena. Ta določa vse kar mora po ZVOP in Ustavi, tudi osebne podatke, ki se zapišejo v obvestilo – osebno ime in bivališče. Podobno si je uredil svoj postopek FURS, tako da v ZDavP 85. člen določa, da se v obvestilo zapiše osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum dokumenta, ki se vroča, datum objave na oglasni deski in portalu ter finančni urad, ki je dokument izdal. Kaj torej manjka? Marsikaj.

Kaj smo našli?

FURS je trenutno mnenja, da zakonsko določena letnica rojstva ne zadošča, temveč je potrebno objavljati celoten datum (prvič, drugič, tretjič). Prav tako so mnenja, da je za bolj produktivno delovanje občasno potrebno objaviti tudi davčno številko (prvič, drugič, tretjič, četrtič).

Upravna enota Velenja je mnenja, da EMŠO reši vse težave.

FURS ponovno obuja svojo teorijo, da so obvestila iz 85. člena ZDavP brez veze in da je zato najbolje objaviti kar celotno odločbo.

Takšne dobre prakse prehitevajo zakonodajalca. Mislimo, da bi kazalo novi ZVOP-2, ki se trenutno medi v Državnem zboru, spremeniti tako, da bi se jim zakon prilagodil. Nenazadnje že dosedanje (ne)ukrepanje nadzornega organa kaže, da s takšnimi objavami ni nič narobe.