Neustavno preverjanje PCT

Ustavno sodišče je razveljavilo Covid ukrepe. Po tem, ko ukrepi že lep čas ne veljajo več, jih je sedaj uspelo razveljaviti tudi Ustavno sodišče. Gre za postopek, ki se je začel na pobudo Informacijskega pooblaščenca, ki je izpodbijal Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19, ter del Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki se nanaša na obdelave osebnih podatkov.

Izpodbijani odloki se nanašajo na način preverjanja način ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT. Gre za aplikacijo za preverjanje Covid potrdil s čitalcem QR kode. IP je menil, da izpodbijana ureditev predvideva obdelavo posebne vrste osebnih podatkov, in sicer podatkov o zdravju, ki so po Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) posebej varovani. Covid potrdila je uvedla Uredba o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Uredba določa obdelave podatkov, ki so potrebne za izdajo in preverjanje veljavnosti potrdil, ampak samo za namen prehajanja meja, ne pa tudi za uporabo za druge namene, kot na primer vstop v trgovino. IP je bil mnenja, da za te druge namene ni obstajala ustrezna pravna podlaga, s čimer pa je bil kršen 38. člen Ustave (varstvo osebnih podatkov).

Vlada je v odgovor navedla, da je njeno ravnanje upravičeno z obveznostjo zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva in tudi pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravice do dostopa do zdravstvene obravnave, ki jo je treba zagotavljati tudi v času širjenja Covid-19. Poleg tega je menila, da izpodbijani odloki sledijo legitimnemu cilju ohranjanja delujočega sistema zdravstvenega varstva in da pomeni določitev izpolnjevanja pogoja PCT sorazmeren poseg v človekove pravice. Dodatno meni, da je ustrezna podlaga za obdelave soglasje državljanov, ki je skladna s 6. členom GDPR.

Ustavno sodišče je pritrdilo IP. Pri preverjanju pogojev PCT gre za poseg v zasebnost. Takšen poseg je dopusten le, če so v zakonu določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen, za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov.

Ker podlaga za preverjanje PCT ni urejena z zakonom (ampak z odlokom) se Ustavnemu sodišču tudi ni treba opredeljevati do navedb, zakaj naj bi bila omejitev pravice do varstva osebnih podatkov (ne)sorazmerna.

Sodišče je še povedalo, da soglasje posameznika za obdelavo ni zadostna podlaga, glede na 6. člen GDPR. Ta namreč za primere, ko gre za pravne obveznosti ali izvajanje oblastnih nalog, predvideva še zakonsko urejanje podlage, ki pa je ni. V Zakonu o nalezljivih boleznih tako ni opredelitve pogojev za veljavnost privolitve. Dodatno bi moral biti privolitev za obdelavo, dana prostovoljno, brez vsakršnega vplivanja na pristanek, ki ni plod lastne želje posameznika. Ker bi bila udeležba posameznika v socialnem, političnem in verskem življenju odvisna od njegove privolitve v obdelavo osebnih podatkov zaradi preverjanja pogoja PCT, ki ga je predpisala država, Ustavno sodišče takšne privolitve ne šteje za prostovoljno.

S svojo odločbo je Ustavno sodišče še enkrat pojasnilo svoja ustaljena stališča glede varstva zasebnosti v razmerju posameznika do države, s tem da je tokrat pri svoji presoji upoštevalo tudi določbe GDPR. Zanimivo predvsem za akademsko razpravo. V praksi bi odločba imela veliko večji pomen, če bi bila sprejeta v lanskem letu, ko so neustavni odloki veljali in se izvajali in ko je Vlada sprejemala vedno nove odloke. Tako pa lahko zaključimo s staro pravno maksimo »Justice delayed is justice denied«.