Dobre prakse oglasne deske živijo naprej

V prejšnjem letu smo dokaj redno spremljali razvoj dobrih praks pri slovenskih državnih organih, ki svoje odločbe državljanom in drugim prebivalcem vročajo prek oglasne deske državne uprave. Po tem, ko smo jih pregledovali več tednov, nam je novih primerov zmanjkalo. Zato smo po skoraj letu dni ponovno pogledali, kaj se dogaja na tem področju.

Hiter pregled je odkril nekaj zanimivih primerov, ki kažejo, da praksa objave osebnih podatkov posameznikov na oglasni deski nikakor ni zamrla.

Kaj smo našli?

Našli smo tri zanimive objave. Gre za sporočila o vročanju z javnim naznanilom, s katerimi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posameznike, ki jih ni uspela doseči s pošto, obvešča, da jim bi radi vročili nek dokument in da bodo šteli dokument za vročen, tudi če ti posamezniki ne pridejo ponj.

Naš Zakon o varstvu osebnih podatkov je malce poseben, še posebej, če ga beremo skupaj z Ustavo. Oba akta zahtevata, da so obdelave osebnih podatkov določene v zakonu. In objava podatkov na spletni oglasni deski vsekakor je obdelava, prav takšna, ki mora biti določena v zakonu. Če beremo ZVOP, hitro ugotovimo, da mora biti določeno kateri podatki se obdelujejo, za kakšen namen, kako dolgo se hranijo itd.

Objava na oglasni deski je določena s 96.a členom Zakona o splošnem upravnem postopku, ki pa se sklicuje na tretji odstavek 96. člena. Ta določa vse kar mora po ZVOP in Ustavi, tudi osebne podatke, ki se zapišejo v obvestilo – osebno ime in bivališče. Kaj torej manjka? Glede na prakso, ima zakon eno pomanjkljivost. Ne določa namreč, da se v obvestilu na spletni oglasni deski objavita EMŠO in davčna številka.

Če pogledamo obvestila, vidimo, da vsa tri vsebujejo tudi EMŠO in davčno številko. V praksi je očitno nujno objaviti tudi te podatke, ki za razliko od imena enolično identificirajo posameznika. Da potem ni debate o tem, katerega Janeza Novaka so mislili in da je vsem jasno kateri od Janezov Novakov je bi res rad šel v penzijo. Da ne bi napačni izpadli kot nevestni državljani, ki niso javili novega naslova, po tem ko so se preselili.

Takšne dobre prakse prehitevajo zakonodajalca. Mislimo, da bi kazalo novi ZVOP-2, ki (spet) čaka na obravnavo na vladi, spremeniti tako, da bi se jim zakon prilagodil. Nenazadnje že neaktivnost nadzornega organa kaže, da s takšnimi objavami ni nič narobe.