Ali GDPR velja za revne?

V prejšnjih nekaj člankih v seriji smo se učili o uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov v praksi na primeru spletne oglasne deske eUprave. Naleteli smo namreč na nekaj primerov objav, ki na prvi pogled izgledajo povsem normalne za oglasno desko državne uprave, vendar nas je Informacijska pooblaščenka skozi svoje nadzore in ukrepe (brisanje objav) poučila o bolj finih niansah zakonitosti obdelav osebnih podatkov.

Skozi članke smo se naučili nekaj malega o splošnem upravnem postopku, predvsem o tako imenovani nadomestni vročitvi; zdaj tako razlikujemo med objavo obvestila o dokumentu in objavi celotnega dokumenta. Načeloma naj bi se po ZUP na spletni oglasni deski objavilo le obvestilo, enako tudi v davčnem postopku po ZDavP-2, pa se tega vsaj nekateri organi niso držali.

No, po nekaj naših vprašanjih in objavah je IP opravil temeljit inšpekcijski nadzor in počistil oglasno desko. To je naredil vsaj trikrat. In zdaj je oglasna deska čista, ostale so le zakonite objave. A ne? Tako smo sicer enkrat že mislili, pa se je izkazalo, da smo se zmotili. Ampak tokrat pa res!

Danes smo pri preverjanju, ali nas na deski čaka kaj novega, naleteli na zanimive objave. Zavod RS za zaposlovanje je objavil nekaj odločb o začasnem denarnem nadomestilu zaradi izgube zaposlitve.

Gre torej za fizične osebe, ki so izgubile zaposlitev. Po tem, ko so ti posamezniki dali vlogo za denarno nadomestilo, so se tudi preselili (verjetno ne zato, ker so imeli preveč denarja za najemnine in so si želeli večjega stanovanja). Ker svojega novega naslova niso sporočili Zavodu, jim ta odločbe ni mogel vročiti po pošti ... in jo je vročil z objavo na oglasni deski. In to z objavo odločbe v celoti, kot pred njimi tudi že policija, FURS in ostali.

Objavljeni dokumenti vsebujejo podatke o prosilcu. Zanje torej vemo, da so izgubili službo, da nimajo najbolj ugodnih premoženjskih razmer, prav tako lahko preberemo podatke o imenu, priimku, EMŠO, zadnjem naslovu, ki ga ima Zavod in še kakšen detajl iz življenja posameznika, ki je vplival na odločitev o vlogi. Nič s čimer bi se človek hvalil na internetih.

Brezposelni pri nas torej spadajo v isto kategorijo kot begunci ali kršitelji COVID-19 odlokov. Zanje ZUP in GDPR ne veljata čisto v celoti. Kaže, da se vzpostavlja nek trend, ki bi morda moral zanimati še kakšno institucijo v tej državi, poleg IP in Inšpektorata za javni sektor, na primer Varuha človekovih pravic.

Ob vsem tem samo pripominjamo, da današnje objave zgledajo sumljivo podobne kot nekatere (vse) druge, ki smo jih že gledali v naših člankih. Ampak (še vedno) ne gre za sistemski problem, zato je povsem primerno, da se ga IP loteva od primera do primera, da pravzaprav ročno briše posamezne dokumente z oglasne deske. To povsem zadošča in kakšne smernice ali izobraževanja za javne uslužbence, ki se ukvarjajo z vročanjem, bi bila res čista potrata javnih sredstev.