ACTA in SOPA se vračata

Prejšnji teden je Evropski parlament torej odločno zavrnil ACTO, z 478 glasovi proti sporazumu in zgolj 39 za. Od naših poslancev jih je šest glasovalo proti, poslanki Jordan in Mazej Kukovič (obe Evropska ljudska stranka) pa sta se vzdržali glasovanja. K temu so veliko prispevali državljani širom unije, ki so s klici in e-poštnimi sporočili dobesedno zasuli prenekatere parlamentarce. Po glasovanju so se ti spremenili v zahvale, veliko pa jih je začelo pošiljati rože. Kot na svojem blogu beleži Falkvinge, ustanovitelj švedske piratske stranke, spremna pisarna v Strasburgu trenutno izgleda kot ena velika cvetličarna.

V slabih 400 km oddaljenem Bruslju medtem Komisija nadaljuje svoje delo, kot da se ne bi zgodilo nič. Komisar de Gucht je že pred tedni napovedal, da bodo s presojo ACTE pred ECJ nadaljevali v vsakem primeru. Obenem se počasi zaključujejo pogajanja o kanadsko-unijskem trgovinskem sporazumu (CETA), ki v svojem digitalnem poglavju vključuje skoraj identične določbe kot kot jih je ACTA, piše ugledni kanadski profesor prava intelektualne lastnine, Michael Geist.

Notri so tako vladna promocija "sodelovanja ponudnikov interneta z imetniki avtorskih pravic", posebej glede "hitrega sporočanja podatkov o domnevnih kršiteljih", pa spet možnost, da oškodovanec "sam oceni škodo iz kršitev avtorskih pravic" in sodišče to zgolj sprejme, ohlapno definiran pridobitni namen oz. trgovinsko pomembnem obsegu ("commercial scale") kot kriterij za kazenski in civilni pregon kršiteljev avtorskih pravic, ter seveda vpeljava kazenske odgovornosti za pomoč pri tem. Dobesedno brano določbe sicer niso obvezne, a z malo lobiranja ali zdrave pameti se vidi, kam vodijo. Francozi že imajo 3-strikes režim (a razmišljajo, da bi ga ukinili), Britanci so blizu, Američani naj bi začeli ta mesec. Hitro in predvsem poceni pridobivanje podatkov o domnevnih (!) kršiteljih je ključno za ekonomično trollanje. O pridobitnem namenu smo veliko debatirali tudi Slovenci pri zadnji noveli kazenskega zakonika, šlo pa se je v glavnem za to, da bi BSA in slične začele izvajati policijske racije v slovenskih podjetjih zaradi piratskih kopij Oken, Pisarne in Photoshopa. Inkriminacija pomoči je mogoče še najbolj ključna. Operaterjem cyberlockerjev, tv indeksov in torrent strani ni mogoče dokazati direktnih kršitev avtorskih pravic, pač zato, ker jih dejansko ne počno. Zato je ključno najti nekaj tretjega. To pa lahko gre zelo zelo (pre)daleč, npr. v smislu, da bo britanski študent O'Dwyer kmalu izročen ZDA zaradi dejanja, ki je v Veliki Britaniji zakonito (izročitveni sporazum z ZDA je pač tako ugoden), fantje ustavnovitelji ThePirateBay pa so dobili zapor in denarne kazni za pomoč, predtem ko izvorno kaznivo dejanje, pri katerem naj bi očitno "pomagali", ni bi bilo niti zatrjevano kaj šele dokazano. Principalnost udeležbe, kot se temu pravi v teoretičnih krogih, morda pride v poštev pri nekaterih elementih organiziranega kriminala (npr. prikrivanje ali odkup ukradene robe), a pri kršitvah avtorskih pravic?

Na netu in posebej na twitterju že krožijo besede, da je CETA nekakšna zombijevska reinkarnacija ACTE, pač undead. To ni čisto pošteno. Geistova analiza, kot tudi sam poudarja, temelji na dokumentih, ki so bili spisani v začetku februarja. To je še pred vseevropskimi protesti zoper ACTO; v času, ko se je njena potrditev zdela zgolj kot formalnost. Sicer gre spet za leakane dokumente, ker se ne Kanada ne EU nočeta pogajati vsaj napol javno, a vseeno, ne gre za nekaj novega, spisanega posebej zaradi neuspeha ACTE. Pravzaprav, kot piše Geist, obstaja resna nevarnost, da bo zaradi teh backdooranih digitalnih določb celoten trgovinski sporazum padel, to pa bi bili slabo tako za Unijino kot kanadsko industrijo. Škodljive posledice Hollywooda so res povsod.

In če smo že pri slednjih. Srd javnosti proti vsiljeni prenovi mednarodnopravnega režima se je sprožil prav zaradi predloga ameriškega zakona SOPA (aka Protect-IP aka PIPA, v svoji senatni različici), ki je kot svojo ključno rešitev predvideval zunajsodno brisanje "rugue spletnih strani" z internata - beri Googla, beri plačilnih ponudnikov, beri oglaševalskih ponudnikov. In človek bi mislil, da so se strici iz tega kaj naučili, a žal ne. Lamar Smith, eden njim najbolj prijaznih poslancev, je v nujni parlamentarni postopek (seveda, kako pa) poslal predlog zakona o atašejih za intelektualno lastnino, se pravi o vzpostavitvi formalne diplomatske službe, ki bo skrbela za promocijo izsiljevanje njim všečne zakonodaje v drugih državah. Kako to gre na njihovem veleposlaništvu v Sloveniji, smo že blagohoteli brati na Wikileaksu.

Nič novega torej pod vročim julijskim soncem.

Dodatek (18:00): Ali pač: Komisija je na današnjem pričanju pred odborom EP za mednarodno trgovino (INTA - tistim, ki je dal ključno priporočilo za zavrnitev ACTE) sporočila, da bodo določila o sodelovanju ISP-jev črtana iz CETE. Glede ostalih spornih določb še niso mogli povedati. Geist na svojem blogu komentira, da je poteza brez dvoma rezultat izjemnega medijskega in državljanskega pritiska v zadnjih 48 urah, ki je prikladno preskočil iz navala jeze nad ACTO.

Dotatek #2 (torek): Komisija je izdala še uraden komentar glede CETE: "po zadnji spremembi (glej dodatek #1, op.p.) so določbe o sodelovanji ISP-jev povsem drugačne kot pri ACTI", zato "prosim ne verjamite vsakemu neuradnemu dokumentu, ki se pojavi v javnosti".