vir: NASA
Ko se je 16. novembra velikanska raketa SLS naposled prvič uspešno pognala v zrak, je bila to zgolj prva etapa v dobrih 25 dneh misije Artemis 1, s katero so NASA in sodelavci preizkušali opremo, ki naj bi v nekaj letih človeka vrnila na Mesec. Drugi najtežji preizkus na spisku je bila vrnitev plovila Orion, saj nista smela zatajiti toplotni ščit in pa sistem padal. Orion je v atmosfero vstopil v nedeljo, približno 20 minut čez šesto popoldan po našem času, pri hitrosti skoraj 40.000 kilometrov na uro. Temperatura na zunanji strani ščita je med padanjem dosegla 2800 stopinj Celzija. Že 20 minut pozneje, ob 18.40, je naprava nadzorovano čofnila v Tihi ocean, blizu kalifornijske obale. Po nekaj urah pregledovanja z razdalje, pri katerem so ugotovili, da kapsula ni utrpela poškodb, jo je na krov vzela ladja USS Portland. Čaka jo transport v Kennedyjev vesoljski center, kjer jo bodo šele odprli in se lotili natančnejših analiz.
Orion je med odpravo dvakrat obletel Luno in pri tem napravil nekaj novih ikoničnih fotografij. Površju Meseca se je približal na 130 kilometrov, po drugi plati pa se je tudi od Zemlje oddaljil za 430.000 kilometrov - najdlje od vseh kapsul, namenjenih človeškim posadkam. Misija se je odvijala praktično brez napak, oziroma tako dobro, da so se inženirji kar spotoma skušali domisliti dodatnih preizkusov. To je vsekakor odlična popotnica naslednji odpravi, Artemis 2, ki bo na pot okoli Meseca ponesla astronavte. Sam pristanek, ki naj bi bil predmet tretje odprave v seriji, pa bo seveda zahtevnejši zalogaj, kajti do takrat - ne pred letom 2025 - bo treba izgotoviti še pristajalno plovilo. Lani je NASA za zmagovalca natečaja za razvoj pristajalnika presenetljivo izbrala SpaceX, s sistemom Starship HLS.
