Slo-Tech - Meta je predstavila novo generacijo generativnih modelov umetne inteligence Llama. V tretji inkarnaciji sta ta hip na voljo Llama 3 8B in Llama 3 70B, ki imata prav toliko parametrov: osem in sedemdeset milijard. V primerjavi z drugo generacijo, ki ima sicer prav toliko parametrov, predstavljata korenit skok v zmogljivosti, so dejali v Meti. Učila sta se na dveh gručah s 24.000 grafičnimi procesorji.

Zagotovo vsak avtor hvali svoj model kot najboljši, zato nas zanimajo oprijemljivi številčni podatki. Meta trdi, da sta modela na testih MMLU, ARC, DROP, GPQA, HumanEval, GSM-8K, MATH, AGIEval in BIG-Bench Hard boljša od konkurence, denimo Mistrala 7B in Gemme 7B. To sicer drži, a na nekaterih testih je Llama 3 8B le za odtenek boljša, omenjena konkurenta pa tudi nista več najnovejša. Llama 3 70B premaga tudi Gemini 1.5 Pro, ne pa na primer Claude 3 Opus. Odveč je dodati, da je na lastnem testu, ki si ga je izmislila Meta, Llama 3 prekosila konkurenco.

Llama 3 je naučen na 15...

Slo-Tech - Dan po slovesu od hidravličnega humanoidnega robota Atlas se je pokazalo, kaj so imeli pri Boston Dynamicsu v mislih z izjavo, da se upokojuje hidravlični Atlas. Predstavili so njegovega naslednika, novega Atlasa, ki je v celoti električen. Atlas nove generacije ima električne aktuatorje, ki mu omogočajo lažje premikanje. Opremili so ga tudi z umetno inteligenco in sposobnostjo strojnega učenja, da bo lahko izvajal kompleksne naloge in se privajal na nove situacije.

Med drugim je novi Atlas tudi bistveno tišji, kar je ključna značilnost, če ga želimo redno uporabljati v človeških bivalnih okoljih. Električni aktuatorji so tihi, odzivni, učinkoviti in zmogljivi. Atlas je še vedno videti kot humanoid, torej ima dvoje rok in nog, stiliziran trup, več senzorjev in kamer. Na posnetku, s katerim so pospremili rojstvo novega Atlasa, je jasno videti, da ima več prostostnih stopenj v gibanju, denimo da se lahko udi obračajo za 360°.

Podatkov o dobavljivosti, natančnih tehničnih specifikacijah ali ceni še ni. A ni dvomiti, da jih bomo dobili kmalu, saj je od Hyundaijevega prevzema Boston Dynamics precej bolj tržno naravnan. Za zdaj so dejali, da ga bodo v naslednjih letih testirali z majhno skupino strank.

Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

Slo-Tech - Neznani predmet, ki je marca letos treščil v stanovanjsko hišo v Naplesu na Floridi, je resnično del z Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je po analizi potrdila NASA. Gre za del 2,9 tone težke palete baterij, ki so jo leta 2021 namenoma zalučali z ISS proti Zemlji in bi morala zgoreti v atmosferi. A to se ni zgodilo v celoti, zato je slab kilogram težak kos dimenzij 10 cm x 4 cm padel skozi streho stanovanjske hiše.

NASA pojasnjuje, da ne gre za del baterije, temveč za superzlitino iz niklja in kroma (Inconel). Kos je predstavljal del ohišja baterij. NASA bo sedaj temeljito preverila trajektorijo vstopa v atmosfero in razloge, zakaj paleta ni v celoti zgorela v atmosferi. Po potrebi bodo prilagodili modele za prihodnje vstope v atmosfero, da se to ne bo več dogajalo.

Odmetavanje odsluženih delov opreme in infrastrukture v vesolju ni redko, saj ob degradaciji orbite predmeti v ozračju zgorijo. To je bolje kakor odmetavanje v stabilne orbite, kjer je že sedaj več tisoč večjih...

Slo-Tech - Boston Dynamics, ki orje ledino z razvojem humanoidnih robotov, je po skoraj desetletju razvoja pomahal v slovo Atlasu. Od njega so se poslovili v značilnem slogu, to je z novim videoposnetkom, kjer ga lahko spremljamo od skromnih in nerodnih začetkov do današnjega robota, ki skače, pleza, dviguje, teče in še marsikaj.

Atlas ima korenine v letu 2009 v projektu PETMAN (Protection Ensemble Test Mannequin) za DARPO. Nekaj humanoidnih robotov je tedaj že obstajalo, a so bili primitivni. Boston Dynamics se je odločil narediti svojega, ki so ga predstavili pred desetletjem, kmalu zatem pa še njegovo drugo generacijo. Razvoj je potekal na očeh javnosti, saj je Boston Dynamics redno, vsakih nekaj mesecev, javnosti pokazal nov videoposnetek, kaj Atlas zmore. Seveda, to je bilo tudi za komercialne namene nadvse koristno.

V teh letih razvoja je Atlas prepotoval dolgo pot iz laboratorija do narave. Sedaj ga bodo upokojili, a najavo moramo brati pozorno. Govorijo le o hidravličnem Atlasu in...

Slo-Tech - Danes se je v Luksemburgu končala Evropska naravoslovna olimpijada, na kateri sta sodelovali tudi dve slovenski ekipi. V prvi so nastopali Tisa Lombar (Gimnazija Vič), Maj Bombek (Srednja elektro računalniška šola Maribor) in Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad), v drugi pa Izadora Kopač (Gimnazija Škofja Loka), Anže Markovič (Gimnazija Bežigrad) in Luka Filak (Gimnazija Novo mesto). V konkurenci 45 ekip iz 23 držav Evropske unije je prva slovenska ekipa osvojila zlato medaljo (absolutno 5. mesto), druga pa srebrno medaljo (absolutno 12. mesto), s čimer so izenačili največji slovenski uspeh iz let 2016 in 2018.

Na Evropski naravoslovni olimpijadi naša država sodeluje od leta 2007. Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki 1. in 2. letnikov srednjih šol iz držav članic Evropske unije, ki se pomerijo v ekipnem tekmovanju. Vsaka država lahko prijavi dve tročlanski ekipi, ki se dva dni štiri ure merita v reševanju različnih praktičnih nalog iz kemije, fizike in biologije v laboratoriju....

Slo-Tech - Proizvajalec orodja Turnitin, ki se uporablja za preverjanja avtentičnosti in izvirnosti pisnih del, torej za iskanje plagiatov, že leto dni ponuja tudi prepoznavanje z umetno inteligenco napisanih del. V tem času so pregledali 200 milijonov izdelkov in ugotovili, da jih ima kar desetina vsaj 20 odstotkov vsebine, ki je prepisana od umetne inteligence. Tri odstotke pa jih je v celoto - več kot 80-odstotno - napisala umetna inteligenca.

Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju...

Slo-Tech - V 95. letu starosti je umrl britanski teoretični fizik Peter Higgs, ki je najbolj znan po svoji napovedi (v kateri je sodelovalo več znanstvenikov in skupin) iz leta 1964, ki so jo eksperimenti v CERN-u leta 2012 potrdili, za kar je že leto pozneje prejel Nobelovo nagrado. Po njem poimenovan osnovni delec, Higgsov bozon, predstavlja ekscitacijo skalarnega Higgsovega polja. Higgsov mehanizem pojasnjuje, zakaj imajo bozoni maso. Vidna snov sicer večino mase skladišči v fermionih, kakšen odstotek pa odpade tudi na bozone. A brez Higgosvega polja se delci ne bo povezovali v atome in molekule.

Peter Higgs se je rodil 29. maja 1929 v britanskem Newcastlu upon Tyne. Obiskoval je gimnazijo v Cothamu v Bristolu, kjer ga je navdušilo delo Paula Diraca, nekdanjega dijaka te iste šole. Kasneje je študiral na King’s Collegeu v Londonu, kjer je tudi doktoriral. Po nekaj krajših zaposlitvah na Imperial Collegeu v London in University Collegeu v Londonu je od leta 1960 učil na univerzi v...

Nature - Javno je postalo poročilo univerze v Rochestru o prestopkih nesojenega kralja superprevodnosti Range Diasa, ki je minula leta žel pozornost javnosti z objavami znanstvenih člankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi umaknjeni. Sprva je kazalo, da bo poročilo ostalo zakopano v arhivih, a ker predstavlja enega izmed dokazov v sodnem postopku, ki ga je Dias sprožil proti univerzi, je sedaj javno. Vseh 124 strani je vrednih branja, povzetek pa kaže na presenetljivo raven goljufanja, ki si jo je privoščil Dias.

Preiskava je trajala 10 mesecev, izvedli pa so jo Marius Millot in Peter Celliers iz Lawrence Livermore National Laboratoryja in Marcus D. Knudson iz Sandia National Laboratories. Čeprav preiskovalci niso strokovnjaki za ožje področje superprevodnosti, dva pa sta celo letos objavila en članek z Diasom, je poročilo izjemno podrobno, natančno, obsežno in kakovostno. Raziskovalna srenja je poročilo sprejela z olajšanjem, saj je odkrito opisalo...

Slo-Tech - NASA sporoča zelo obetavne novice, da so vendarle našli način, kako popraviti Voyagerja 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive nize podatkov. Pred slabim mesecem dni je NASA uspela pridobiti izpis vsebine njegovega pomnilnika, sedaj pa vemo še bolje, zakaj je Voyager 1 novembra lani začel blebetati. Težava je v pomnilniku.

Iz analize pomnilnika, ki so jo uspeli izvleči s sonde, so ugotovili, da ima okvarjene približno tri odstotke pomnilnika v FDS (flight data subsystem). To ni mnogo, a ravno dovolj, da brez prilagoditev žebra nejasnosti. Sumijo, da je težava v enem samem čipu, ki je odgovoren za shranjevanje prizadeta dela v pomnilniku. Razlogov je lahko več in jih jih bo z razdalje 23 milijard kilometrov, do kamor sveltoba potuje 22 ur, težko ugotoviti. A dejstvo je, da je čip star 46 let, hkrati pa je na plovilu v vesolju, kjer ga ves čas bombardirajo visokoenergijski delci. NASA je pojasnila, da je razlog eden ali drugi, morda tudi kombinacija obeh. A to niti ni...

Nikkei Asia - Potres, ki je ta teden prizadel Tajvan, je med drugim pokazal tudi na krhkost svetovne proizvodnje čipov in drugih polprevodniških elementov, ki je nesorazmerno skoncentrirana na tem otoku. Potres z magnitudo 7,4 je bil najmočnejši potres na Tajvanu v zadnjih 25 letih, povzročil je vsaj devet smrtnih žrtev in veliko gmotne škode. Nadžarišče je bilo na vzhodni obali otoka, medtem ko je večina proizvodnih obratov za čipe na zahodni in severni obali, a so vseeno čutili posledice.

Največji proizvajalec čipov TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company) je sporočil, da so bile njihove tovarne nekoliko prizadete zaradi tresenja tal. Večje škode na infrastrukturi sicer ni bilo, zgolj nekaj naprav je poškodovanih, so pa morali evakuirati zaposlene, ki so se kasneje vrnili na delovišča. Dolgoročnih posledic na dobavljivost čipov tako ne bo, smo pa dobili resen opomnik, da rezervnih kapacitet za vse potrebe preprosto ni. TSMC navsezadnje proizvede 90 odstotkov vseh najkompleksnejših...

Slo-Tech - Predmeti, ki krožijo okrog Zemlje v nizkih orbitah, brez stalnega popravljanja orbite s potisniki slej ali prej čofnejo nazaj na Zemljo. Najverjetneje zadenejo ocean, ni pa to nujno, zato so nekontrolirani padci nevarni. Ko je NASA leta 2021 z Mednarodne vesolje postaje (ISS) potisnila 2,9 tone težko paleto baterij, so jo opozarjali prav na to. Prvotni načrt je bil sicer drugačen, a zaradi zamud in obilice tovora je na japonski HTV preprosto zmanjkalo prostora, da bi jih prepeljali nazaj na površje. In tako so jih sunili proti Zemlji.

Tri leta pozneje je orbita palete dovolj degradirala, da je padla na Zemljo. NASA je pričakovala, da bo v celoti zgorela na poti, a se to morda ni zgodilo. To niti ni tako nepričakovano, saj tako velikih kosov smeti navadno ne mečejo proti Zemlji. Omenjena paleta je v resnici največji kos, ki ga je NASA kdajkoli namerno potisnila na pot samouničenja. Morda je del končal na Floridi.

Očitki, da je iz vesolja kaj padlo komu na vrt, niso redki, a so...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so v živega človeka prvič uspešno presadili prašičjo ledvico, medtem ko so kitajski v klinično mrtvo osebo za 10 dni presadili prašičja jetra.

Starajoče se prebivalstvo v razvitih deželah potrebuje vse več organov za presaditve, kar povzroča vse bolj preteč primanjkljaj organov, ki so na voljo. Potencialno rešitev - vsaj dokler ne bomo znali takšnih delov telesa obnavljati ali izdelovati iz ničle - predstavljajo ksenotransplantacije, presaditve živalskih organov. Področje v zadnjih letih beleži bliskovit napredek, katerega trenutni vrhunec je presaditev prašičjega srca v živega človeka iz januarja 2022, četudi je dva meseca pozneje umrl zaradi okužbe. Treba je poudariti, da so donorske živali precej konkretno gensko spremenjene, s čimer želijo strokovnjaki napraviti tkivo, ki ga človeško telo ne bo zavrnilo. Posredi so predvsem razni sladkorji in beljakovine, na katere se naš imunski sistem odziva.

Poleg srca je drug bistven obetajoči organ (predvsem zaradi...

Slo-Tech - Priljubljena spletna stran za spremljanje letal Flightradar24, ki uporablja podatke z letalskih oddajnikov ADS-B, je ponudila novo funkcijo spremljanja kakovosti signalov GPS. Te oddajajo sateliti v orbiti visoko nad Zemljo, zato do površja pripotujejo zelo šibki in jih ni težko motiti. Na ključnih ali strateških področjih se to počne.

Sateliti GPS krožijo na višini 19-23 tisoč kilometrov, zato so signali na zemlji šibki, nekje med -160 dBW in -130 dBW. Za uporabo to sicer zadostuje, a jih je hkrati enostavno preglasiti. Različni akterji to tudi počno, pri čemer gre običajno za vojaške ali državne namene. Motenja GPS sicer ne morejo neposredno izmeriti in kartirati, lahko pa degradacijo signala izračunajo iz podatkov, ki jih pošiljajo letala. In to sedaj Flightradar24 tudi počne.

Motnje se pojavljajo nad Baltskim morjem, ob Črnem morju, nad ruskimi strateškimi lokacijami in na Bližnjem vzhodu. Flightradar24 prikazuje podatke s šesturnim korakom ali agregirane po dnevih. Nekaj...

Europa.eu - Po aferi Dieselgate se je spremenilo precej na področju emisij cestnih vozil. Sprejet je bil takozvani globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila oz. WTLP, ki je odpravil razlike v testiranju vozil za različne trge in prinesel tudi bolj merodajne ocene porabe goriva in emisij. Ena izmed novih zahtev za dajanje na trg vozil v Evropski uniji je tudi obvezno nameščena certificirana naprava za merjenje dejanskih emisij vozila. Naprava zbira podatke o porabi goriva in jih posreduje proizvajalcu, ta pa jih je dolžan posredovati Evropski komisiji.

Na podlagi tako pridobljenih podatkov je Komisija izdala prvo poročilo o realnih emisijah novo registiranih avtomobilov in kombiniranih vozil. Poročilo temelji na podatkih zbranih v letu 2021, nabor podatkov pa zaradi postopnega uvajanja še ne vključuje vseh vozil in proizvajalcev. Posredovani so bili podatki za približno 10% vseh novo registriranih osebnih avtomobilov v EU ter 1% kombiniranih vozil, zaradi reprezentativnosti pa se...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...

NASA - Čeprav je pretežni del letošnjega leta Voyagerju 1 kazalo sila slabo, je NASA spet bolj optimistična. Voyager 1 sicer na Zemljo še vedno pošilja stalen tok podatkov, a so ti nesmiselni. Inženirji so precej prepričani, da težava tiči v računalniku za FDS (flight data subsystem), ki je odgovoren za obdelavo podatkov pred pošiljanjem na Zemljo.

Popravljanje na daljavo je zapleteno, še težje pa je to početi z zamikom. Svetloba in s tem signali do 24 milijard kilometrov oddaljene sonde potujejo 22,5 ur, torej inženirji potrebujejo skoraj dva dni, da ugotovijo, ali je kakršenkoli ukaz kaj rešil. Upanje pa vzbujajo podatki, ki so jih prejeli 3. marca. Tedaj je Voyager 1 poslal zapis celotne vsebine pomnilnika FDS, kar je bil odgovor na 1. marca poslan ukaz, naj FDS preizkusi različne sekvence.

Izpis vsebine celotnega pomnilnika je dragocen, ker ga sedaj NASA primerja s podobnim zapisom iz časa, ko napake še ni bilo. Šele 10. marca so inženirji ugotovili, da so prejeli celoten zapis...

Slo-Tech - Minuli teden smo obeleževali svetovni dan števila pi, ki zaradi desetiškega približka pade na 14. marec (3,14). Pred dvema letoma je skupina Googlovih inženirjev dan počastila z izračunom 100 bilijonov števk tega števila, letos pa je ekipa iz StorageReviewa izračunala še malo več cifer. Kot so pojasnili v videoposnetku, so bili ključni za izračun 105 bilijonov decimalnih mest števila pi pogoni SSD. Lani so Googlov dosežek izboljšali v hitrosti, to pot pa v obsegu.

Za podvig so potrebovali 36 pogonov SSD, na katere so shranili skoraj petabajt podatkov. Ob tem priznavajo, da praktične potrebe po poznavanju števila pi na toliko decimalk ni. Za kakršnekoli realne probleme zadostuje že precej manj decimalk. S 44 decimalnimi mesti lahko obseg vesolja opišemo z natančnostjo velikosti kvarka. NASA nikoli ne potrebuje več kot 16 decimalk. A izračunavanje bilijonov mest ni namenjeno matematiki, temveč gre za inženirski podvig.

Za izračun so potrebovali 75 dni. Uporabljali so sistem 2P 128-jedrni AMD EPYC Bergamo 9754 z 1,5 TB pomnilnika in petabajtom diskovnega polja (36x 30.72TB Solidigm D5-P5316 SSD). Vse skupaj je teklo na Windows Server 2022. Pri tem so morali rešiti kopico tehnoloških omejitev, kar je bil tudi smisel podvig....

SpaceX - Tudi tretji polet rakete Starship se je končal podobno kot prejšnja dva: SpaceX je zabeležil bistven napredek v eksperimentiranju, toda podvig se je končal predčasno, saj sta tako nosilna raketa Super Heavy kot plovilo Starship ob povratku razpadla.

Eksperimentalni poleti podjetja SpaceX so paša za oči, malo zaradi impozantne opreme in prenosov v živo, še precej bolj pa zaradi tega, ker Elon Musk zagovarja razvojni pristop, kjer "se hitro giblje in lomi stvari", zaradi česar so zasloni radi polni ognjenih zubljev. Tako je bilo tudi pri lanskih prvih dveh poletih polne različice Starshipa, torej plovila Starship, pritrjenega na orjaško nosilno raketo Super Heavy: tako prvi kakor drugi sta se končala z eksplozijama. Tretji, ki so ga izvedli v četrtek zgodaj popoldne po našem času, ni bil tako bombastičen, a je navdušil z vrsto drugih zanimivosti. Podobno kot pri drugem poletu, so tudi pri tretjem stopnico postavili višje, saj je plovilo v vesolju prvič postorilo še nekaj dodatnih...

Slo-Tech - Kalifornijsko podjetje Stratolaunch, ki je pred petimi leti prvikrat poletelo s svojim zrakoplovom z več kot stometrskim razponom kril, je uspešno izvedlo test z nadzvočno izstrelitvijo. Nad puščavo Mojave so z zrakoplova Roc izstrelili testno plovilo TA-1, ki služi kot imitacija raket. Podrobnosti zaradi pogodbene molčečnosti ne razkrivajo, so pa povedali, da je dosegel približno petkratnih zvočne hitrosti.

Stratolaunch je Microsoftov soustanovitelj Paul Allen ustanovil leta 2011. Ko je Allen leta 2018 preminil, je podjetje prevzel Cerberus Capital Management in ga preselil iz Seattla v Kalifornijo. Odtlej so v središčih pozornosti nadzvočne izstrelitve. Roc je namreč domiseln sistem za izstreljevanje raket v vesolje, ki jih ne bi na raketni način poganjali že od hitrosti nič s površja, temveč bi jih Roc dvignil visoko na nebo, nato pa bi poletele od tam. Roc običajno vzleti z raketo, ki je nameščena pod krili, nato pa jo z višine približno 7 kilometrov odvrže, da pospeši in se v...

Slo-Tech - Osnovna valuta v znanstvenem establišmentu so znanstveni članki, ki podobno kot denar v ekonomiji opravljajo več funkcij. Po eni strani so poročila o raziskovalnem delu in zbirka znanja človeštva v sorazmerno surovi obliki, preden prečiščena pride v učbeniku, po drugi strani pa so zapis produktivnosti in kakovosti dela znanstvenikov in raziskovalcev. Razlogov, da jih želimo ohraniti za zanamce, je več, v svoji srži pa zanje velja podobno kot za knjige. A večina člankov dandanes že izide le v elektronskih revijah, zaradi česar so v večji nevarnosti, da nenadoma izginejo z obličja. To se že dogaja, ugotavljajo.

Raziskava, ki je bila objavljena v Journal of Librarianship and Scholarly Communication, je pokazala na hitro izgubljanje vsebin. Preverili so 7,4 milijona člankov, ki imajo unikatno številko DOI (digital object identifier). S tem enoličnim identifikatorjem bi moralo biti enostavno identificirati in najti članke ter ostale vsebine, ki dobijo DOI. To so tudi razna poglavja v...

Slo-Tech - Nadaljujejo se težave s sondo Voyager 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive komunikacije. Podobne težave so imeli že pred dvema letoma, a je nato pomagal preklop na sekundarni računalnik, ki mu je sledila nadgradnja firmwara. To pot pa ni pomagal noben ukrep, ki ga je NASA preizkusila. Vodja projekta Voyager Suzanne Dodd je dejala, da gre za najhujšo težave, odkar je pred štirinajstimi leti prevzela vodenje misije. Na sondi se je primerila okvara v komponenti, ki je odgovorna za pošiljanje telemetrije in znanstvenih podatkov na Zemljo. Za zdaj še niso uspeli odpraviti napake.

Če je to konec uporabnosti Voyagerja 1, je antiklimaktičen. Pričakovali smo, da bo nekega dne preprosto utihnil, ker bo imel premalo energije za komunikacijo z Zemljo, namesto tega pa se je njegovim računalnikom zmešalo. Voyager 1 je na poti od leta 1977 in je v tem času prepotoval 24 milijard kilometrov, kar je zadoščalo za prehod onstran heliopavze v medzvezdni prostor, kjer je Sončev veter...

Slo-Tech - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je včeraj objavila svoje poročilo o izpustih ogljikovega dioksida iz energetskega sektorja v minulem letu. Ugotavljajo, da je prehod na obnovljive vire energije uspel upočasniti rast emisij, ki so se lani povišale za 1,1 odstotka. K zvišanju je prispevalo popolno odprtje gospodarstva po pandemiji, svoj delež pa so dodali še ekstremni vremenski dogodki. Brez hude suše na Kitajskem, v Indiji in ZDA, ki je lani omejila proizvodnjo hidroenergije v teh državah, bi se emisije lani znižale.

Izpusti ogljikovega dioksida zaradi proizvodnje ali uporabe energije so lani znašali 37,4 milijarde ton, kar je 1,1 odstotka več kot leta 2022. Leto pred tem je bila rast 1,3-odstotna. Ob tem so ocenili, da bi bilo povišanje za 900 megaton med leti 2019 in 2023 kar trikrat višje od dejanskega, če ne bi svet aktivno uvajal brezoljičnih virov energije (hidroenergija, sončna energija, vetrnice, jedrske elektrarne) in zniževal emisij z učinkovitejšimi tehnologijami,...

Slo-Tech - Praksa zbiranja vseh možnih podatkov z interneta za trening umetne inteligence, ki je bila sprva neregulirana in s tem trn v peti lastnikom avtorskih pravic ali ponudnikom storitev, se počasi standardizira. Redditovemu zgledu sledi tudi Stack Overflow, ki uvaja poseben API za dostop do vsebin, ki je namenjen treningu umetne inteligence. Ključni poudarek je seveda plačljivost.

Veliki jezikovni modeli znajo tudi solidno programirati, kar so se naučili na vzorcih kode in na odgovorih, ki jih (ljudje) najdejo na spletni strani Stack Overflow. Med prvimi, ki so že potrdili uporabo novega API, je Google. Za projekt Gemini so podatke pridobili in jih še pridobivajo tudi s Stack Overflowa. Po eni strani se Gemini tako uči pisanja kode in odgovarjanja na vprašanja, ki so povezana s programiranjem, po drugi strani pa bodo lahko uporabniki postavljali vprašanja neposredno v Google Cloud Console. Stack Overflow bo od ponudnikov umetne inteligence terjal, da imajo odgovori tudi referenco na...

NASA - Pristajalniku Odysseus, ameriške družbe Intuitive Machines, je v petek zgodaj zjutraj po našem času uspelo varno pristati na Luni, s čimer gre za prvi takšen podvig kakšnega zasebnega podjetja in hkrati prvi ameriški pristanek po letu 1972.

Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro...

Slo-Tech - Pred dobrim letom dni se je v Veliki Britaniji končal šestmesečni preizkus, v katerem je sodelovalo 61 podjetij, ki so začasno uvedla štiridnevni delovnik. Več kot leto dni pozneje jih je polovica spremembo trajno uveljavila, kar 89 odstotkov pa jih trenutno še deluje s štiridnevnim delovnikom. Več kot polovica menedžerjev in direktorjev je dejala, da je uvedba krajšega delovnika pozitivno vplivala na podjetje.

Izboljšalo se je počutje zaposlenih, v polovici primerov se je zmanjšala fluktuacija kadra, tretjina pa jih je laže našla nove sodelavce. V 46 odstotkih sta se produktivnost in količina opravljenega dela celo povečali. Zaposleni so bili nad novostjo še bolj navdušeni. Kar 96 odstotkov je opazilo pozitivne učinke na svoje zasebno življenje, 86 odstotkov jih je bolje delalo, 38 odstotkov pa jih meni, da je tudi celotno podjetje postalo učinkovitejše. V praksi se je delovnik skrčil za 6,6 ure na 31,6 ure, večinoma so zaposleni dobili celoten peti dan prosto. Nekatera podjetja...

Bloomberg - Po poročanju Bloomberga, ki se sklicuje na vire blizu podjetja, je Reddit sklenil dogovor z enim izmed podjetij, ki razvijajo umetno inteligenco. Po dogovoru bo Reddit v zameno za približno 60 milijonov dolarjev letno nudil vsebine na svojih straneh za trening umetne inteligence. Podobnih dogovorov v prihodnosti strokovnjaki pričakujejo še več.

Reddit se pospešeno pripravlja na javno ponudbo delnic (IPO), ki bo predvidoma prihodnji mesec. Za čim boljši rezultat sta nujna stabilen denarni tok in dobičkonosnost. Reddit je veliko prahu dvignil lani poleti, ko je ukinil brezplačni dostop do strani prek API, zaradi česar je ugasnil kup eksternih aplikacij za dostop. Kljub silovitemu odzivu skupnosti, je na koncu Reddit večidel dosegel svoje. Aplikacije, ki so še ostale, so morale presedlati na naročnine. Že pred tem, lansko pomlad, je Redditov direktor napovedal, da bodo morala podjetja za trening umetne inteligence na Redditovih vsebinah plačati. To se je sedaj začelo udejanjati.

S...

Slo-Tech - Japonska vesoljska agencija je v orbito poslala prvi leseni satelit, kar so napovedali že novembra lani. Satelit LignoSat je zgrajen iz lesa magnolije, saj je sodeč po rezultatih preizkusov na mednarodni vesoljski postajo najbolj odporen in stabilen. Satelit so zgradili na Univerzi v Kjotu in lesnopredelovalnem podjetju Sumitomo.

Namen misije je raziskati alternativne materiale za izgradnjo satelitov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju problema smetenja v vesolju. Že precej časa morajo imeti sateliti vgrajen mehanizem za premik v nizko orbito po preteku življenjske dobe, od koder potem padejo v atmosfero in zgorijo. A iz kovencionalnih satelitov nastajajo delci iz aluminija, ki lahko ostanejo v zgornjih plasteh atmosfere več let. Leseni sateliti teh težav ne bi imeli, a ključno vprašanje je njihova stabilnost v orbiti, kjer jih neusmiljeno biča sonce. Prvi laboratorijski testi so pokazali, da les ne bi smel imeti nobenih težav v orbiti.

Nato so preizkuse nadaljevali na ISS, kjer...

openai.com - Pri OpenAI so udarili z najavo lastnega naprednega generatorja videa. Sora bistveno presega zmogljivosti dosedanjih tovrstnih algoritmov, vštevši nedavno predstavljenega Googlovega Lumiera.

Odkar sta Meta in Google pred poldrugim letom predstavila svoja prva generativna algoritma za ustvarjanje videa iz tekstovnih ukazov (text-to-video), se tudi to področje hitro razvija. Lansko leto smo videli razmah garažnih podvigov in kopico tekmecev velikanom, kot je Runway, konec letošnjega januarja pa je področje naprej bistveno potisnil Googlov algoritem Lumiere. Ves ta čas pa je med akterji nekdo zanimivo manjkal - namreč čudežni deček industrije OpenAI, ki je sicer z modeloma GPT in DALL-E zaštartal tako norijo okoli besedil kot slik. Očitno so zgolj čakali na pravi trenutek, kajti v četrtek predstavljeno orodje Sora ima glede na trditve in demonstracije podjetja zmogljivosti, ki bistveno presegajo predstave, ki smo jih doslej imeli o tem področju.

Generatorji videa so bili v rojstni...

Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.

Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.

Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže...

Slo-Tech - Skupina ljudi je v San Franciscu na ulici uničila avtomobil brez voznika Alphabetove družbe za avtonomno vožnjo Waymo, s čimer gre za doslej najbolj nasilen odziv do tovrstnih vozil.

Preteklo soboto zvečer po lokalnem času je v predelu Chinatown v San Franciscu skupina ljudi obstopila Waymov samovozeči avto, s čimer ga je prisilila k zaustavitvi. Sledilo je nekaj minut vse bolj drastičnih aktov vandalizma; najprej so po njem skakali in ga porisali z grafiti, sledilo je razbijanje oken, nakar je ena od oseb v avto vrgla zažigalno napravo. Nastali požar je do sicer razmeroma hitrega prihoda policije in gasilcev avto docela uničil. Tako iz Wayma kot mestnih organov so povedali, da je bil avtomobil med dogajanjem prazen, oziroma ni vozil strank, zato poškodovanih ni bilo. Zanimivo je, da vandalov očitno ni prav nič motilo dejstvo, da se je dogodek snemal z desetinami telefonov in drugih kamer - navsezadnje jih ima kopico tudi njihova avtomobilska žrtev - saj večina ni imela zakritih...

Slo-Tech - Kaido Orav je najnovejši prejemnik Hutterjeve nagrade, ki jo Marcus Hutter iz DeepMinda podeljuje za najboljšo kompresijo človeškega znanja. Hutter je pripravil gigabajt veliko datoteko, ki vsebuje članke z Wikipedije in predstavlja nekakšen odsev dostopnega znanja, ki bi ga človek zmogel prebrati v celem življenju. Medtem ko klasičen ZIP datoteko stisne na približno tristo megabajtov, je najnovejši rekord 112 MB.

Kdor se poteguje za nagrado, mora prispevati program, ki implementira algoritem za stiskanje, ter stisnjeno datoteko. Če je njuna skupna velikost manjša od aktualnega rekorda, ki znaša 112 MB, dobi nagrado. Skupna nagrada znaša pol milijona evrov, izplača pa se tolikšen odstotek, za kolikor je novi rekord izboljšal starega. Pogoj je, da algoritem stisnjeno datoteko nazaj razpakira v originalu identično. Natečaj poteka od leta 2020.

Pred razpisom nagrade je bil rekord 116 MB, nato pa so nagrajenci mejo počasi potiskali proti današnjim 112 MB. Obstaja še druga verzija...

Slo-Tech - V razgretem ozračju, ki glede prihodnosti samovozečih avtomobilov vlada v San Franciscu, mediji budno spremljale vse nesreče, v katere se zapletejo. V torek ob 15.02 po lokalnem času je na križišču 17. ulice in ulice Mississippi samovozeči avtomobil Waymo trčil v kolesarja, pri čemer ga je lažje poškodoval. Nesreča se je zgodila na širokem in preglednem križišču, kjer so kolesarske steze zgolj vrisane na vozišču in niso dodatno varovane z infrastrukturo. Policija nesrečo že preiskuje.

Po dodatnih pojasnilih Waymove tiskovne predstavnice Julie Ilina se je avtonomno vozilo ustavilo na križišču, kjer imajo vozniki iz vseh smeri znak stop. Vozilo je čakalo, da križišče prevozi tovornjak, ki je zavijal. Za njim je peljal kolesar, ki ga Waymov avtomobil ni videl, ker je bil za tovornjakom. Ko ga je opazil, je silovito zavrl, a kljub temu trčil vanj. Kolesar jo je odnesel z lažjimi poškodbami in je odpeljal sam.

Čeprav se tovrstnih nezgod vsak dan zgodi na tisoče, so samovozeči...

Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Kultno igro Doom iz leta 1993 - katere zadnjo skrivnost so razrešili šele pred petimi leti - so do danes preigrali milijoni, hkrati pa so jo številni razvijalci uspeli pognati na najrazličnejši strojni opremi. Pametne ure, računala, mikrovalovne pečice, simulacije (Minecraft, Excel) in celo testi nosečnosti - na vse te naprave so že uspeli spraviti Doom. Zato je ta teden veliko pozornosti požela vest, da Doom teče celo na bakterijah. Resnica je nekoliko bolj kompleksna, a nič manj zanimiva.

Zamisli o molekularnih računalnikih niso nove. Uporaba DNK za računanje ima že 30-letno zgodovino, a so trenutni prototipi izjemno počasni. Način, kako so pognali Doom na bakterijah, s temi poizkusi nima nič skupnega. Doktorska študentka bioinženirstva in sintetične biologije na MIT Lauren Ramlen je Doom prikazovala na zaslonu, ki ga sestavljajo bakterije.

Že leta 2020 je Christopher Voight z MIT-a pokazal, da je možno s celicami E. coli zgraditi zaslon, ki ima binarne pike (torej so pike enobarvne, vključene ali izključene). Celice torej delujejo kot vir svetlobe namesto klasičnih svetil. Nekatere celice namreč proizvajajo kemikalije, ki oddajajo svetlobo - flourescirajo. Pomislite na primer na kresničko.

Lauren Ramlen je nadgradila to...

Slo-Tech - Začetek leta je vedno dober čas za pogled na preteklo leto. In kakšno leto je bilo! Doživeli smo prvi dan, ko je globalna temperatura presegla 2°C nad predindustrijskim povprečjem - 17. novembra 2023. Preteklo leto je bilo najtoplejše v kar 125.000 letih. Ledeniki se talijo, v Kanadi pa je pogorelo za 9 površin Slovenije gozdov.

Nat Bullard je predstavil letni pregled stanja na področju razogljičenja.

Kljub naraščujoči pogostosti in intenzivosti katastrof so bile v letu 2023 emisije toplogrednih plinov najvišje v zgodovini. Z nujnostjo ukrepanja se spreminjajo tudi taktike podnebnih zanikovalcev, ki poleg zanikanja po novem vedno bolj napadajo rešitve na poti k zmanjšanju emisij, predvsem so na udaru električna vozila in toplotne črpalke kot vir ogrevanja. Mobilnost in ogrevanje bivališča predstavljata večino porabe neposrednih fosilnih goriv, ki jih naredi posameznik.

Kljub temu ni vse slabo. Sončna energija je najhitreje rastoči vir energije kadarkoli, vpeljava rabe sončne...

Slo-Tech - Elon Musk je sporočil, da so v Neuralinku v nedeljo elektrode v možgane vstavili prvemu človeškemu pacientu.

Neuralink je Elon Musk ustanovil leta 2016 z namenom razvoja kibernetskih živčnih vsadkov za povezovanje ljudi in strojev. Kot se spodobi za sleherno Muskovo družbo, tudi Neuralink zbuja pozornost spričo milijarderjevih vehementnih napovedi, to pot o preseganju poškodb hrbtenjače in "upravljanju telefonov z mislimi". Doslej so izvajali in kazali poskuse na živalih - ki sodeč po številnih pričevanjih niso vselej potekali po pravilih, kajti družba je praktično ves čas potopljena v obtožbe o nehumanih razmerah v laboratorijih, za nameček pa naj bi zaradi nemogočih rokov trpeli tudi zaposleni, zato kader beleži ogromen osip in stalne menjave strokovnjakov. Zato naj bi ameriški urad FDA leta 2022 že zavrnil Neuralinkovo prošnjo za začetek poskusov na ljudeh. Podjetje je očitno izvedlo izboljšave in FDA je prošnjo naposled odobril maja lani, tako da so septembra pričeli z...

Slo-Tech - Ameriška uprava za letalstvo (FAA) je v petek dovolila, da se letala Boeing 737 Max 9 spet vrnejo na nebo. Po prizemljitvi zaradi preiskave, kako so mogla med letom odpasti vrata, je FAA določila protokol za preverjanje letal. Ko ga prevozniki uspešno opravijo, lahko letala vrnejo v uporabo. Po pregledu 40 letal je FAA postavila tudi smernice za vzdrževanje, ki bodo preprečile tovrstne incidente v prihodnosti. A to še zdaleč ne pomeni konec težave za Boeing, ki je bil krivec za incident.

FAA je tako Boeing obvestila, da ne bo izdala dovoljenja za povečanje proizvodnih kapacitet za serijo Max. Vse dokler ne bo Boeing dokazal, da so težave z zagotavljanjem in nadzorom kakovosti odpravljene, ne bo širitve proizvodnje. Namesto tega bo FAA okrepila nadzor nad Boeingovimi proizvodnimi linijami. Dejali so, da so dosedanje težave s kakovostjo nesprejemljive, zato bodo izvajali več inšpekcijskih nadzorov na licu mesta, torej v proizvodnih obratih. Če bo Boeing udeležen še v kakšnem...

Slo-Tech - Helikopter Ingenuity, ki ga je rover Perseverence na Mars pripeljal pred tremi leti, je sklenil svojo življenjsko pot. Helikopter je sicer še vedno odziven in v solidnem stanju, a ne more več leteti. Posnetki iz prejšnjega tedna so pokazali, da so njegove elise po pristanku poškodovane in se zato ne more več zanesljivo dvigniti v zrak. Po 72 poletih, s čimer je prvotne načrte presegel 14-kratno, je Ingenuity torej trajno prizemljen.

Direktor NASE Bill Nelson je dejal, da se s tem končuje zgodovinska pot prve naprave, ki je aktivno letela na kakšnem drugem planetu. Ingenuity je to počel bolje od pričakovanj. Ob izstrelitvi so pričakovali, bo v mesecu dni opravil pet poletov, a se nato ni ustavil tri leta. V tem času je bil skupno v zraku več kot dve uri. Da je na Marsu možno leteti s helikopterjem, ni tako samoumevno. Atmosfera na Marsu je izjemno redka, saj zračni tlak znaša le 610 Pa, medtem ko je na Zemlji približno 100.000 Pa. Hkrati je Ingenuity dokazal, da lahko preživi...

Slo-Tech - OpenAI je izdal nekaj novih modelov svoje umetne inteligence in znižal cene za uporabo obstoječih. Medtem ko je ChatGPT za končnega uporabnika brezplačen, če do njega dostopi prek spletne strani, je dostop prek API za razvijalce drugih produktov plačljiv. Cene za vnos se znižujejo za polovico na 0,05 centa za 1000 žetonov, cene za izhod pa za 25 odstotkov na 0,15 centa za 1000 žetonov. To se sliši malo, a pri analizi daljših vsebin se število žetonov hitro nabere.

Druga novost pa sta dva nova modela. GPT-3.5 Turbo, ki ga poznamo v ChatGPT-ju, je dobil novo verzijo 0125 (25. januar), ki nadgrajuje že nekoliko starejšo 0613 (13. junij). Kaj dosti o spremembah niso povedali, razen da je verzija boljša in da ima odpravljenih nekaj hroščev, denimo težave pri vnosu besedil v nelatiničnih abecedah. Uporabniki bodo dostop do nadgrajene inačice dobili v naslednjih dveh tednih.

Še en novi model pa je GPT-4 Turbo verzije 0125, ki je za zdaj na voljo še v predogledni verziji. OpenAI je...

Slo-Tech - V pregledu svojih letal Boeing 737 Max 9, ki ga je zapovedal ameriški regulator zaradi incidenta, v katerem so z letala odpadla vrata na sicer blokiranem zasilnem izhodu, je prevoznik United Airlines že pred dvema tednoma odkril več majavih vijakov, ki niso bili ustrezno pričvrščeni. Isto je odkril tudi Alaska Airlines, katerega letalo je bilo udeleženo v incidentu. Izvršni direktor Ben Minicucci je v najnovejšem intervjuju dejal, da ni le frustriran in razočaran, temveč preprosto jezen. Dogodki so ogrozili varnost potnikov in letal, hkrati pa je moralo podjetje prizemljiti omenjena letala in predrugačiti urnike poletov.

Uprava za letalsko varnost (FAA) je nato odredila izredni pregled proizvodnje letala v Boeingu in poostren nadzor nad vzdrževanjem. Prizemljena letala bo lahko ponovno letela, ko bodo prestala ponovni pregled in izpolnila FAA-jeve smernice o varnosti - ki pa še niso izdane. Z drugimi besedami: FAA še ni sporočila, kaj točno je treba pogledati in popraviti, da se...

Slo-Tech - Ebay je včeraj sporočil, da bodo odpustili približno 1000 ljudi, kar predstavlja devet odstotkov zaposlenih. Ko je izvršni direktor Jamie Iannone na blogu pojasnil, da bodo zaradi krčenja tehnološkega sektorja v letu 2024 primorani odpuščati, saj je število zaposlenih in stroškov preseglo rast poslovanja, je delnica podjetja pridobila tri odstotke. Danes so zaposleni delali od doma, da so se lahko nadrejeni z njimi pogovorili z več zasebnosti, je še dejal Iannone.

V tehnološkem sektorju so letos številna podjetja napovedala odpuščanja, med njimi tudi Amazon, Alphabet, SAP in Unity. Že lani februarja so tudi v Ebayu odpustili 500 zaposlenih. Ebay pa je moral januarja plačati tudi tri milijone dolarjev kazni, ker je ustrahoval in nadlegoval spletne kritike podjetja. Novembra je podjetje objavilo tudi pričakovanja o poslovnem izidu za zadnje četrtletje, kjer so posvarili pred slabšimi rezultati od pričakovanj. V tretjem četrtletju, ki se je končalo 30. septembra, so sicer ustvarili...

Slo-Tech - Trki avtomobilov v pešce se za slednje nikoli ne končajo dobro, v ZDA pa se je situacija v zadnjih letih bistveno poslabšala. V letu 2022, za katero so na voljo najnovejši podatki, je bilo smrtnih žrtev med pešci največ v zgodovini. Razlogov je več, eden izmed sistemskih pa je sprememba voznega parka. Avtomobili so čedalje večje, zato so poškodbe pešcev čedalje hujše. Najnovejša raziskava to potrjuje.

V njej je Justin Tyndall z univerze na Havajih analiziral prometne nesreče v ZDA med leti 2016-2021, ki so vključevala enega pešca. Naštel je 13783 zabeleženih nezgod, izmed katerih je izbral 3375 reprezentativnih, za katere je imel vse potrebne podatke o udeleženem vozilu. V analizi je bilo 1779 različnih vozil, ki so se razlikovala po proizvajalcu, modelu in letniku. Ugotovil je, da je v 9,1 odstotka nesreč pešec umrl.

V šestih letih so se vozila v povprečju povečala. Višina sprednjega pokrova karoserije se je povečala za pet centimetrov. V primerjavi s povprečnim avtomobilom, je...

Slo-Tech - Na jugozahodu Kitajske je letos začel obratovati največji podzemni laboratorij na svetu, ki je bil dokončan decembra in meri 330.000 kubičnih metrov. S tem je precej večji od dosedanjega rekorderja Gran Sasso v Italiji, pa tudi globlji, saj leži v globini 2400 metrov pod površjem gora Jinping. Prvi del laboratorija CJPL (China Jinping Underground Laboratory) so sicer po triletni gradnji dokončali že leta 2010, sedaj pa so zgradili še drugi del. Laboratorij je 6720 ekvivalentnih metrov vodnega stolpca pod površjem.

V CJPL teče več eksperimentov, ki so namenjeni tudi raziskavam temne snovi. To je nepojasnjena snov, ki sestavlja približno četrtino vesolja in je odgovorna za gravitacijsko obnašanje galaksij, kot ga vidimo. Te se namreč vedejo, kot da bi bilo v njih približno petkrat več snovi, kot je vidimo. Kozmologi to označujejo kot temna snov. Trije glavni eksperimenti v CJPL so CDEX (China Dark Matter Experiment) za detekcijo temne snovi z germanijevimi detektorji, PandaX...

Slo-Tech - Raziskovalci z uglednega inštituta Dana-Farber za raziskave raka, ki je del medicinske fakultete na Harvardu, so prirejali posnetke v objavljenih znanstvenih člankih. Vodilni raziskovalci, med katerimi sta tudi direktor in pooblaščenec za integriteto, so v vsaj 37 člankih objavili posnetke, ki so bili prirejeni s Photoshopom ali podobnimi orodji. Preiskava dodatnih člankov še poteka.

V začetku leta so drugi raziskovalci na blogu For Better Science objavili sum, da so v 57 študijah objavljeni posnetki, ki so prirejeni. Med osumljenci so tudi izvršna direktorica Laurie Glimcher, operativni direktor William Hahn in celo pooblaščenec za integriteto v raziskavah Barrett Rollins. V internem pregledu, ki ga je sprožilo internetno razkritje, je inštitut odkril 37 primerov. Šest člankov bodo umaknili, v 31 pa bodo objavili popravke. Za ostalih 20 člankov preiskava še poteka, večinoma pa so nastali izven inštituta.

Rollins ob tem pojasnjuje, da to še ne pomeni, da je šlo za neetično...

Slo-Tech - V mrzlih zimskih dneh imajo avtomobili več težav z vžigom, električni avtomobili pa tudi s polnjenjem baterij. V ljudski zavesti se jih drži sloves neprimernih za mrzlo podnebje, a največji delež električnih vozil se vozi prav po Norveški. Njihovo podjetje za pomoč na cesti Viking (nekakšen ekvivalent našega AMZS) je objavilo statistiko o težavah na cesti, iz katere sledijo drugačni zaključki. Več težav imajo vozila z motorji na notranje izgorevanje.

Dobršen del Norveške je že od začetka tega leta deležen neobičajno nizkih temperatur. Hkrati imajo na cestah četrtino električnih vozil, kar je že dovolj za statistični pogled. V prvih deverih dneh januarja 2022 se je Viking odzval na 13.000 klicev na pomoč, v letos pa na kar 34.000 klicev na pomoč, kar priča o hudem mrazu in kaosu na cestah. Približno polovica razlogov za klic na pomoč so mrtvi akumulatorji, ko avtomobili preprosto ne vžgejo. In razčlemba po tipih vozil?

Približno 13 odstotkov klicev na pomoč so poslali vozniki...

Slo-Tech - Danes ob 11.42 po slovenskem času je na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) priletela posadka misije Axiom 3, ki je že tretja zasebna misija na ISS. Štiričlanska posadka, ki jo je v vesolje pripeljalo podjetje Axiom Space v plovilu SpaceX Crew Dragon, bo na ISS ostala do konca meseca.

Člani posadke so špansko-ameriški veteran Michael López Alegría, italijanski povratnik Walter Villadei in novinca Šved Marcus Wandt in Turek Alper Gezeravcı. Čeprav je misija zasebna oziroma komercialna, to ne pomeni, da v vesolje letijo bogati turisti. Medtem ko je López Alegría zaposlen v Axiom Space, je preostala trojica iz oboroženih sil svojih držav. Zasebne misije sicer niso več velika redkost, saj je SpaceX že dvanajstič v vesolje poslal ljudi.

López-Alegría je s 65 leti izjemno izkušen astronavt, ki se je leta 2012 upokojil iz NASE. Odtlej je delal kot svetovalec, leta 2017 se je priduržil Axiomu in leta 2022 je bil poveljnik na prvem vesoljskem poletu tega podjetja. Vse misije Axioma vodita...

JAXA - Japoncem se je pristanek sonde SLIM na Mesecu posrečil, toda z napako - njene sončne celice ne proizvajajo energije, kar utegne odpravo močno skrajšati.

7. septembra lani so Japonci opravili eno svojih najpomembnejših vesoljskih izstrelitev doslej. Na raketi H-2A sta namreč poletela zmogljiv rentgenski teleskop XRISM in pa lunarni pristajalnik SLIM. Sonda, katere ime pomeni Smart Lander for Investigating Moon, si je za pot do Meseca vzela več mesecev časa, da je v zameno lahko privarčevala na gorivu. Dragoceni pogon je namreč potrebovala za sam pristanek, saj gre za demonstratorja najnatančnejše tehnologije za spuščanje na lunarno površje doslej. 20-minutni spust je v tem pristopu voden povsem avtomatsko, na podlagi podatkov iz sondinih kamer in radarja, ki jih računalnik primerja z znanimi podatki o topografiji Mesečevega površja, zbranimi z meritvami drugih sond Nase, Jaxe in ostalih vesoljskih agencij. Tako naj bi dosegli natančnost okoli stotih metrov, kar je za razred...

Evropski parlament - Evropski parlament je v sredo s 593 glasovi za, 21 glasovi proti in 14 vzdržanimi potrdil direktivo, ki prepoveduje zeleno zavajanje (greenwashing). Z direktivo želijo zaščititi potrošnike pred zavajajočimi tržnimi praksami in jim omogočiti, da se bolje odločajo. V ta namen so na seznam prepovedanih praks dodali vrsto taktik zelenega zavajanja in tudi nekaj načinov za načrtovano zgodnjo zastarelost (early obsolescence).

Odslej bo prepovedana uporaba izrazov, kot so "okolju prijazno", "naravno", "biorazgradljivo", "podnebno nevtralno" ali "ekološko" brez ustreznih dokazov. Tudi na področju trajnosti (sustainability) vlada zmeda, ki jo nova direktiva ureja. Le uradne oznake trajnosti, ki sledijo certifikatom in so jih postavile pristojne institucije, bodo dovoljene. Spremembe bodo začele veljati, ko bodo prenesene v lokalno zakonodajo, za kar imajo države dve leti časa.

Problematične so tudi sheme kompenzacije izpustov CO2 (offsetting), ki jih proizvajalci pogosto uporabljajo, da...

Slo-Tech - Eden izmed pogostih pomislekov proti vetrnim elektrarnam je njihov vpliv na ptice, do katerih naj bi bile elise neizprosne, še zlasti do večjih ptic. V najnovejši raziskavi, ki so jo objavili v reviji Environmental Science & Technology, je Erik Katovich z Univerze v Ženevi te bojazni ovrgel. Ugotovil je, da vetrnice nimajo merljivih učinkov na populacijo ptic, medtem ko se ta v okolici vrtin za pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev zmanjša za približno 15 odstotkov.

Katovich se je osredotočil na ZDA, kjer so v zadnjih 20 letih bistveno povečali proizvodnjo električne energije iz vetra. Leta 2000 so imeli nameščenih kapacitet za 2,6 GW, leta 2020 pa že za 122 GW. Medtem ko je doslej že več študij analiziralo vpliv posameznih lokacij na posamezne vrste ptic, je Katovich uporabi podatke iz znamenitega projekta občanske znanosti Christmas Bird Count za analizo na ravni celotne države. Predpostavil je, da bi se kakršenkoli vpliv na populacijo ptic, ki bi ga imele vetrnice, moral...

Slo-Tech - Pred tednom dni je SpaceX v orbito poslal tudi šest satelitov, ki bodo na Zemlji omogočali neposredno povezljivost s pametnimi telefoni, ne da bi slednji potrebovali drago opremo. Sedaj so sporočili, da so že 8. januarja poslali prvo besedilno sporočilo (sms). Tehnologija Direct-to-Cell je torej nared in deluje.

Sporočil je bilo pravzaprav več. Ob tem v SpaceX pojasnjujejo, da je glavni izziv zagotoviti povezljivost s pametnimi telefoni, ki niso narejeni za komunikacijo s sateliti. Njihov domet je kratek, oddajna moč pa šibka (0,2 W). Zato so na satelite namestili usmerjene antene (phased arrays) dimenzij 2,7 x 2,3 metra, ki šibke signale lovijo. Komunikacija v drugo smer je manj problematična. Drugi izziv so hitrosti. Sateliti se premikajo s hitrostjo 7,7 kilometra na sekundo, zato morajo upoštevati Dopplerjev pojav in hkrati skrbeti za brezhibne predaje.

Nova storitev bo na voljo v sodelovanju z več operaterji. V ZDA je to T-Mobile, prihaja pa še v Avstralijo, Kanado, na...

Slo-Tech - Že več mesecev smo lahko pričakovali, da bodo tudi celoletne meritve pokazale, da je bilo leto 2023 najtoplejše leto, od kar sistematično merimo temperaturo na Zemlji. Evropski center za opazovanje Copernicus je ugotovil, da je bilo minulo leto odločno toplejše od dosedanjega rekorderja leta 2016. Po podatkih ERA5 je bila povprečna globalna temperatura na Zemlji lani 14,98 °C, kar je za 0,17 °C več kot leta 2016. To je tudi 0,60 °C več od povprečja v letih 1991-2020 in kar 1,48 °C več od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Zelo verjetno bo drseče povprečje zadnjih 12 mesecev preseglo 1,5 °C že januarja ali najpozneje februarja letos.

Da bo minulo leto toplo, je bilo jasno že zelo kmalu. V letih 2020-2022 je vladala La Nina, ki jo je lani zamenjal El Nino, kar je prispevalo k višji temperaturi. Vsi meseci od junija do vključno decembra so bili toplejši od istih mesecev kadarkoli v preteklosti, julij in avgust pa sta bila tudi globalno najtoplejša meseca v zgodovini....

United Launch Alliance - Po letih zamud so pri ULA naposled uspešno izvedli krstni polet rakete Vulcan, ki s tem postaja naslednica slovitih nosilnih raket Atlas V in Delta IV. Po drugi plati je zasebni lunarni pristajalnik Peregrine utrpel kritično napako in Meseca ne bo dosegel.

Raketno podjetje United Launch Alliance (ULA), ki si ga polovično delita Boeing in Lockheed Martin, je bilo v prvem desetletju po ustanovitvi leta 2006 sopomenka za pošiljanje ameriških vojaških satelitov v Zemljino krožnico, z brezhibnim izkazom nosilnih raket Atlas in Delta. Nato pa je sredi prejšnjega desetletja "od nikoder" prisopihal SpaceX in tožil ameriško vojno letalstvo zaradi ekskluzivne pogodbe z ULA ter zmagal in se na ta način pririnil v izstreljevanje najzahtevnejših tovorov. V ULA so morali pljuniti v roke in sestaviti napravo, ki naj bi konkurirala Falconu 9, in rezultat je nosilna raketa Vulcan, ki so jo predstavili leta 2015. Prvi poleti so bili predvideni že nekje v okolici leta 2019, štiriletna zamuda pa je...

Nature - Dasiravno grafen že vse od njegovega odkritja pred dvajsetimi leti, za kar sta Andre Geim in Konstantin Novoselov leta 2010 prejela tudi Nobelovo nagrado, označujejo kot čudežni material, ima nekaj pomanjkljivosti. Resda je zelo trden, a hkrati upogljiv, električno prevoden, poceni in enostaven, kar pa za proizvodnjo elektronskih komponent še ni dovolj. Za čipe, kot jih poznamo danes, potrebujemo polprevodnike, ki imajo ustrezno mobilnost elektronov in širino prepovedanega pasu. Grafen tega nima.

Na Georgia Institute of Technology v Atlanti so v sodelovanju s kitajskimi kolegi iz Tianjina izdelali grafen, ki se obnaša kot polprevodnik, iz katerega bi bilo vsaj teoretično možno izdelati čipe. Kitajski in ameriški mediji dosežek slavijo kot ključno odkritje na področju grafena, ki ga bo pripeljalo v računalnike, a to še ni gotovo. Nedvomno pa gre za pomemben dosežek, o katerem pišejo v reviji Nature.

Raziskovalci so vzgojili grafen na monokristalu silicijevega karbida, čemur...

Slo-Tech - Ameriška Uprava za letalstvo (FAA) je včeraj prizemljila letala Boeing 737 Max 9, ki so v lasti ameriških družb ali bi letala v ameriškem zračnem prostoru. Preden bodo letala spet smela v zrak, morajo prestati obvezen pregled, ki traja od štiri do osem ur. Omejitev je prizadela okoli 171 leta, so ocenili.

Razlog je nezgoda na letu 1282 družbe Alaska Airlines, ki se je primerila v petek, 5. januarja. Med letom iz Portlanda v Oregonu proti Ontariu v Kanadi so z letala odpadla vrata enega zasilnega izhoda, panel v trupu in deli sedeža, ki ni bil zaseden. Zaradi padca tlaka v kabinu so se spustile maske za preskrbo s kisikom, letalo pa se je vrnilo proti izhodišču in 20 minut po vzletu ponovno pristalo na letališču v Portlandu. Poškodovanih ni bilo, so pa iz letala padli telefoni nekaterih uporabnikov in majica enega mladoletnega potnika, ki ga je mati držala in preprečila, da bi ga posrkalo iz kabine. Nesreča se je zgodila na novem letalu, ki je prvi certifikat za letenje...

Slo-Tech - Pravzaprav nikoli ni bil razen v naših učbenikih. Velika večina fotografij, ki jih dobimo iz vesolja, se obdela, da na njih sploh vidimo podrobnosti, ki znanstvenike zanimajo. V strokovnih krogih zato ni nobena skrivnost, da so barve Urana in Neptuna, dveh najbolj oddaljenih planetov Osončja, na večini fotografij daleč do resničnosti. Neptun je bistveno bolj popravljen, tako da je videti preveč moder. A v ljudski zavesti je ostala zlasti fotografija Neptuna, ki jo je leta 1989 posnel Voyager 2. Na njej je Neptun videti temno moder. V resnici je precej bolj podoben Uranu.

Raziskovalci z Oxforda so objavili študijo, v kateri so raziskali spreminjanje barve in svetlosti Urana tekom leta in ga primerjali z Neptunom. Med drugim so tudi ponovno obdelali fotografije z Voyagerja 2 in uporabili podatke s Hubblovega teleskopa in velikega teleskopa v Atacami. Potrdili so, da je Neptun v resnici zelo podoben Uranu - oba sta svetlo zelenomodra. To niti ni bil glavni namen študij, je le...

Slo-Tech - Po velikanskem uspehu ChatGPT, ki je novembra 2022 v splošno javnost prinesel zavedanje o sposobnostih umetne inteligence, in hitrem razvoju velikih jezikovnih modelov, ki je sledil, si je marsikdo postavil vprašanje, kam to vodi. Ali je razvoj umetne inteligence - ali pa vsaj njegovo hitrost - možno napovedati ali pa gre za nenadejane skoke? Raziskovalci s Stanforda so preverjali predpostavke, da aktualni veliki jezikovni modeli izkazujejo pojavne lastnosti (emergent properties). Ugotovili so, da to ne drži.

Kot povsod je tudi pri merjenju sposobnosti umetne inteligence vsaj enako pomembno, kako merimo. Če so metode in metrike okorne, se lahko zdi, da s povečevanjem modelov dosežemo točko prevoja, kjer se pojavijo pojavne lastnosti. To deluje, kakor da modeli po neki kritični velikosti pridobijo kvalitativno drugačne lastnosti, ki jih v manjši inačici nimajo. A raziskovalci v najnovejši študiji to imenujejo privid. Resnica je dolgočasnejša, do umetne splošne inteligence (AGI) pa...

Slo-Tech - Ker razvoj umetne inteligence prinaša nove izzive pri zagotavljanju verodostojnosti slik in drugih posnetkov, so se v preteklosti pojavili pozivi za obvezno označevanje tako ustvarjenih vsebin. A problema se je možno lotiti tudi z druge smeri. Canon, Nikon in Sony razvijajo tehnologijo, ki bo v slike vstavila digitalne podpise, ki bodo jamčili za njihovo avtentičnost.

Orodje Verify, ki ga uporablja več novinarskih hiš, podpirajo pa ga tudi proizvajalci fotoaparatov in druge tehnike, omogoča brezplačno preverjanje avtentičnosti posnetkov. Če ima slika digitalni podpis, stran to prikaže skupaj s podatki o datumu, lokaciji in drugih podrobnostih. Standard podpira tudi omenjena trojica proizvajalcev, kamer ki obvladujejo več kot 90 odstotkov trga.

Sony bo spomladi letos pripravil posodobitve firmwara, ki bodo prinesli digitalne podpise v fotoaparate SLR. Canon bo prav tako izdal prvi fotoaparat s podporo za digitalne podpise v začetku tega leta, podpo tudi Nikon. Poteka tudi razvoj...

Slo-Tech - Na ceste bo prihodnji mesec zapeljal prvi električni avtomobil, ki ga ne bodo poganjale litij-ionske baterije. Yiwei E10X bo na kitajski trg prispel januarja, poganjale pa ga bodo natrij-ionske baterije. Gre delno za produkt evropske pameti, saj ima Volkswagen v JAC Motors 75-odstotni delež ter 50-odstotni delež v holdingu Anhui Jianghuai Automobile Group Holdings (JAG). Druga polovica je v lasti kitajske države.

Vizualno je Yiwei E10X nadvse podoben prejšnjih modelom, saj gre le za prenovljeni Sehol E10X. Ključna novost so baterije, ki jih je JAC skušal uvesti že v modelu Yiwei 3, ki je zapeljal na ceste junija, a so naposled uporabili litij-ionske baterije. Novi Yiwei E10X pa naj bi vendarle imel 25-kWh baterijo (celice HiNa NaCR32140), ki se bo od 10 do 80 odstotkov napolnila v 20 minutah. Izven tega območja delovanje ni priporočeno, ker bateriji škoduje. To je sicer sorazmerno skromna baterija, saj bo imel avtomobil doseg okoli 250 kilometrov, v realnosti pa bržkone še manj....

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Zahodne Virginije in newyorškega tehnološkega inštituta so v raziskavi, ki je kot naročena objavljena v tem obdobju leta, pokazali, da ljudje precenjujejo usodnost odklonjenih vabil. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Personality and Social Psychology, je dognala, da v večini primerov organizatorji družabnih dogodkov negativnih odgovorov ne vrednotijo tako strogo, kot to menijo povabljeni. Z drugimi besedami: če nam decembra začne zmanjkovati energije za udeležbo na družabnih dogodkih, lahko brez slabe vesti rečemo ne, pa si s tem ne bomo zaprli vrat v prihodnosti.

V raziskavi so analizirali dognanja petih scenarijev, ki so raziskovali vpliv zavrnitev vabil na vsakdanje oziroma pogoste družabne dogodke, kot so kosila, večerja, športne aktivnosti in podobno. Pri vsakem vabilu je zavrnitev dostopenjski proces: najprej posameznik oceni posledice in v glavi preigra različne scenarije, nato pa sledi še dejanje odklonitve. Da bi to bolje raziskali, so...

Slo-Tech - Eden največjih umov računalništva, Donald Knuth, se v javnosti pojavlja redko. Ena izmed izjem je niz božičnih predavanj, ki jih ima za študente na Stanfordu že tri desetletja. Začelo se je leta 1993 in odtlej so predavanja izjemno obiskana, vsled prenosa na internetu pa dostopna tudi širši javnosti. Letošnje predavanje je potekalo 6. decembra, a novost je v resnici popolnjen arhiv. Posnetki predavanj so bili sicer dostopni že prej, a razpršeni po celem spletu.

Stanford je letos na svojem kanalu na YouTubu poskrbel, da so vsa predavanja združena na enem seznamu. Prav tako so uredili tudi arhiv Knuthovih predavanj iz leta 1985 na Stanfordu pri predmetu CS204 (Computational Law). Med Knuthovimi izvajanji najdemo še malo šolo TeXa in osnovno šolo TeXa in Tex82.

Donald Knuth je sicer najbolje znan kot avtor znamenite knjige The Art of Computer Programming, izumitelj sistema za stavljenje besedila TeX, jezika Metafont in pisav Computer Modern, razvil je tudi nabor ukazov MIX/MMIX. Za...

Bloomberg - Podjetju Hyperloop One, najbolj vidnemu zasledovalcu ideje o množičnem transportu po vakuumskih ceveh, je zmanjkalo denarja in ga bodo do konca leta zaprli (plačljiv vir, alternativa).

Ko je Elon Musk pred desetimi leti objavil zamisel o prevažanju potnikov in tovora v kapsulah, ki bi brzele skozi zatesnjene cevi z nizkim tlakom, je tako med inženirji kot investitorji povzročil veliko razburjenje. Musk je menil, da bi takšen način prevoza, ki ga je poimenoval hyperloop, lahko dosegel hitrosti nad 1000 km/h in posledično dodobra preobrazil naš način množičnega transporta. Marsikdo je njegovo zamisel sprejel kot izvedljivo in širom sveta je vzniknila kopica zagonskih podjetij ter univerzitetnih raziskovalnih projektov. Musk se razvoja in gradnje sicer ni lotil neposredno, temveč je "od daleč" podpiral, oglaševal in sponzoriral druge podvige; tako je omogočil gradnjo poligona v Kaliforniji in skozi SpaceX organiziral nekaj tekmovanj. Kljub temu, da so na takšnih demonstracijah...

Slo-Tech - Danes je izšla nova verzija priljubljenega modela za ustvarjanje slik iz besedilnega opisa Midjourney. Istoimensko podjetje izdalo že šesto inkarnacijo priljubljenega orodja, ki jo lahko vključimo v nastavitvah (/settings) ali s stikalom "--v 6" za opisom prizora. Model je za zdaj še v fazi beta, natrenirali pa so ga povsem od začetka in ne predstavlja neposredne nadgradnje petice.

Nova verzija je še izboljšala kakovost slik, ki jih ustvarja. Te so bolj realistične in natančnejše. Končno se je model naučil tudi pisati, saj lahko v slike vstavlja besedilo, ki ima smisel in niso le črkam podobne krace. To je bil eden večjih izzivov in ena večjih pomanjkljivost, saj je DALL-E 3 ta problem že uspel rešiti. Formalno torej šestica prinaša vernejše sledenje opisu, boljšo koherenco, miksanje, boljše povečevanje ločljivosti obstoječih stvaritev (upscaling) in ustvarjanje besedila.

Druga pomembna novost pa je spremenjeni način formuliranja ukazov. Šestica je bistveno bolj občutljiva in...

Slo-Tech - DeepMind je razvil že več orodij na osnovi umetne inteligence, ki so zmogla najrazličnejša opravila od igranja šaha do medicinske diagnostike. A praviloma niso uporabljala velikih jezikovnih modelov (LLM), ker so ti pri logično-matematičnih nalogah slabi. Njihov najnovejši dosežek pa združuje prav ta svetova, saj so z LLM-jem reševali matematične probleme, za katere pred tem rešitev nismo poznali. O dosežku pišejo v najnovejši številki revije Nature, prav tako so razkrili kodo.


Veliki jezikovni modeli se najbolje obnesejo, če jih sprašujemo reči, ki so zapisane v vhodnih podatkih za trening, pa še tedaj si lahko kaj izmislijo. DeepMind pa je razvil orodje FunSearch, ki se tem težavam sorazmerno uspešno izogiba. Gre za orodje, ki je namenjeno iskanju funkcij (od tod ime), kar ni prvi matematični otrok iz DeepMinda. Spomnimo, da je AlphaTensor iskal hitrejše načine množenja matrik, AlphaDev pa je izboljševal algoritme. Sedaj pa so razvili prvo orodje, ki za matematiko uporablja...

Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

Slo-Tech - Ponavlja se zgodba izpred poldrugega leta, ko je Voyager 1 začel na Zemljo pošiljati nerazumljive podatke. Tedaj so težavo rešili s preklopom s primarnega na sekundarni računalnik, nato pa so letos še posodobili firmware na sondi. Sredi tega tedna je NASA ugotovila, da ima računalnik na Voyagerju 1 spet težave.

Inženirji so v pred dvema tednoma opazili, da je okvarjen eden izmed treh računalnikov na krovu, ki se imenujejo FDS (flight data system). Ta ne komunicira pravilno s sistemom za telemetrijo TMU (telemetry modulation unit), zato Voyager 1 trenutno na Zemljo ne pošilja meritev in diagnostike. FDS namreč zbira podatke z instrumentov na plovilu in tudi diagnostične podatke o stanju plovila, ki jih potem ustrezno modulira za pošiljanje na Zemljo.

TMU trenutno posreduje zgolj ponavljajoče in stalno zaporedje ničel in enic, napaka pa je v FDS. Minuli vikend so poizkusili ponovno zagnati FDS, a to ni odpravilo napake. Zato inženirji sedaj snujejo naslednji korak. Delo precej...

Slo-Tech - Velikokrat smo že pisali o inovativnih praksah proizvajalec strojev in opreme, ki si na vse načine prizadevajo obdržati nadzor nad njimi, tako da kupci v resnici niso nikoli zares lastniki. Spomnimo se primerov, ko so naprave za delovanje potrebovale oblak, proizvajalec pa je kasneje tega kratko malo ugasnil. Tudi tako velika infrastruktura, kot so poljske železnice, ja lahko tarča podobnih prijemov, kaže najnovejši primer.

Leta 2022 so namreč začeli opažati, da so nekateri novi vlaki, ki jih je proizvedel Newag, obstali. Očitnega razloga za nedelovanje niso mogli najti, zato so poklicali podjetje, ki ga poljske železnice najemajo za popravilo vlakov. Podjetje SPS Mieczkowski ni moglo odkriti vzroka za težave, kar je močno vznejevoljilo operaterja, ki jim je začel izstavljati tudi kazni.

Na koncu so vlake poslali v Newag, ki jih je uspel usposobiti. A kasneje so obtičali tudi drugi vlaki, ki se jih SPS Mieczkowski sploh ni dotaknil. Zato so se obrnili na poljske etične hekerje...

Slo-Tech - Na 20. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi (IJSO), ki je med 1. in 10. decembrom potekala v Bangkoku na Tajskem, je slovenska ekipa dosegla najboljši rezultat doslej. Slovenski osnovnošolci so dosegli eno zlato, štiri srebrne in eno bronasto medaljo. Slovenija je na olimpijadi nastopila četrtič.

Na olimpijadi so tekmovali Andraž Čadež (Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro), Niko Habinc (Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana), Lea Hrvatin (Gimnazija Vič), Aleksander Jotanović (Šolski center Novo mesto, Srednja elektro-računalniška šola in tehniška gimnazija), Izadora Kopač (Gimnazije Škofja Loka) in Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad). Primož je osvojil zlato kolajno, Andraž, Niko, Aleksander in Izadora so osvojili srebrna odličja, Lea pa bron.

Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada je namenjena osnovnošolcem in dijakom 1. letnikov srednjih šol in služi kot prvo srečanje z olimpijadami iz znanja, ki iz posameznih predmetov potekajo v višjih letnikih srednje šole....

Slo-Tech - V petek je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila terapijo Casgevy, ki se uporablja zdravljenje anemije srpastih celic. To je prvo odobreno zdravilo, ki uporablja moderno tehnologijo genskih škarij CRISPR, za kar je bila leta 2020 podeljena Nobelova nagrada. Tehnologijo so že večkrat pilotno uporabili za zdravljenje te bolezni.

Gre za skupinsko genetskih motenj, ki se izražajo kot sprememba oblike rdečih krvničk (eritrocitev), kadar oddajo kisik v tkiva. Deokseginirani eritrociti dobijo značilno srpasto obliko, ki spominja na polmesec. Takšne celice ne morejo delovati pravilno in imajo krajšo življenjsko dobo - le 20 dni namesto 120 dni, saj vsebujejo okvarjeni hemoglobin S, ki sicer veže kisik. Molekule hemoglobina S se zaradi hidrofobnih interakcij zlepljajo, zmanjša se njegova topnost, netopnosti skupski pa preprečujejo normalen pretok krvi v kapilarah. Celice z okvarjenim hemoglobinom so tudi fizično manj gladke, zato teže potujejo po krvožilju. Kombinacija...

Slo-Tech - Po Midjourneyju, DALL-E 3 in Stable Diffusionu je tu še četrti konkurent iz prve lige. Meta je predstavila svoj generativni model umetne inteligence za slike, ki nosi ime Emu, sicer pa ga najdemo na Imagine Meta. Model so letos že uporabljali v storitvah Facebook in Instagram, sedaj pa je zaživel samostojno, saj je na voljo kot ločena spletna stran. Za dostop pa je še vedno potrebna prijava, za kar potrebujemo profil na Facebooku ali Instagramu ali pa elektronsko pošto. Formalno v vsakem primeru ustvarimo novi Meta račun, a storitev deluje - če le nismo v Sloveniji.

Prvi vtisi so povprečni, pri čemer je letvica visoka. Storitev vsi primerjajo z Midjourneyjem, pa tudi z DALL-E 3, ki ju še ne doseže. Največ težav ima z risanjem človeških figur, kjer se posamezni udi ali deli telesa pogosto izgubijo ali prelijejo. Z obrazi je še težje, a ni pravila. Včasih Meta ustvari odličen izdelek, spet drugič je ta katastrofalno slab. Rezultati so vedno slike v kvadratnem formatu (1:1), ki imajo...

TechCrunch - Google je ta teden predstavil veliki generativni model Gemini, ki tekmuje z GPT-4 in od katerega pričakujejo domala renesanso, ali pa vsaj zajezitev neusmiljenega pohoda konkurence. A po solidnem začetnem vtisu je že drugi vtis precej klavrn, saj najboljši videoposnetek oziroma reklama za Gemini ni pristen. Posnetek, ki je hitro nabral več kot milijon ogledov, je močno zrežiran. Pri tem ne mislimo na opombo, ki jo poda že sam posnetek (da so umetno skrajšali zakasnitve in da so Geminijeve odzive skrajšali), temveč da je Google res pretiraval.

Kako so v resnici pripravili posnetek, je kasneje razkril tudi Google. O izdelkih, ki jih je pripravil Gemini, ne gre dvomiti, pač pa je težava v predstavitvi. Model ni tako hiter, ni tako natančen in predvsem ni tako odziven, kot kaže videoposnetek. Interakcija z njim je drugačna od te, ki jo vidimo. Primer: v videoposnetku modelu kretnjo z dlanjo, pa ta vzklikne, da že ve, kaj počne uporabnik: igra kamen, papir, škarje. V resnici je to...

IBM - Pri IBMu so pokazali dva nova kvantna čipa, od katerih eden prvič prebija mejo 1000 fizičnih kubitov, a nemara pomembnejša je osvežitev načrta razvoja do konca desetletja.

Kljub temu, da je razvoj kvantnih računalnikov zelo živahen in vztrajno napreduje, so takšne naprave še vedno omejene na laboratorije, kjer se eksperimentira tudi še z najbolj bazičnimi koncepti, kot so zasnove vrat in povezav med kubiti. V bistvu še vedno ne vemo, katera od fizičnih izvedb kubitov se bo na koncu najbolj uveljavila - ali bodo to superprevodne zanke (transmoni) ali kaj drugega, denimo ujeti ioni. Razlog je pretežno v hudi občutljivosti fizičnih kubitov na motnje, ki hitro povzročijo napake v podatkih in privedejo do dekoherence sistema. To bistveno omejuje čas, v katerem je mogoče z delovno gručo kubitov izvajati uporabne računske operacije, težave pa se skokovito zaostrijo z rastjo števila kubitov. Zato ni presenetljivo, da se je v zadnjih letih razvoj kvantnih računalnikov že premaknil z dirke...

Slo-Tech - Silovit razmah velikih jezikovnih modelov v tem letu daje napačen občutek, da so računalniki šele sedaj prvikrat res obvladali naravni človeški jezik. Resnično so čedalje boljši, a že pred sedmimi desetletji se je ELIZA pogovarjala z ljudmi. Enega prvih robotov za pogovore (chatbot) je na MIT-u razvil Joseph Weizenbaum. Najnovejši preizkus, ki sta ga izvedla raziskovalca z Univerze v San Diegu, kaže, da je ELIZA bolj človeška od GPT-3.5. Rokopis študije še ni recenziran.

Cameron Jones in Benjamin Bergen sta modele podvrgla Turingovemu testu. Gre za znameniti preizkus, ki si ga je Alan Turing zamislil leta 1950 v članku The Imitation Game. Turingov test je eden najbolj znanih poizkusov, s katerim lahko ugotavljamo, ali se umetna inteligenca lahko uspešno predstavi kot človek. V testu sodelujeta človek in umetna inteligenca, ki z izpraševalcem komunicirata prek računalnika. Izpraševalec ju lahko sprašuje karkoli, nato pa mora iz odgovorov ugotoviti, ali je na drugi strani človek ali...

Slo-Tech - Na Japonskem je včeraj začel delovati največji eksperimentalni fuzijski reaktor na svetu. Reaktor JT-60SA stoji v mestu Naka v prefekturi Ibaraki in je plod sodelovanja med japonskimi in evropskimi raziskovalci. Evropa in Japonska sodelujeta tudi v francoskem reaktorju ITER, poleg tega pa še v treh projektih, ki fizično stojijo na Japonskem.

JT-60SA je reaktor tipa naprednega tokamaka (advanced tokamak). Gradnja se je začela že leta 2013 in je trajala do leta 2020, že leto pozneje pa so v njem uspešno vzpostavili magnetno polje nazivne gostote. Med testiranjem marca 2021 je zaradi kratkega stika v poloidalnih tuljavah nastal precej škode, ki so jo sedaj odpravili. Prvo plazmo so uspešno proizvedli 23. oktobra letos, sedaj pa so JT-60SA še uradno predali v uporabo.

Novi reaktor je velik kot šestnadstropna stavba in stoji v hangarju v Naki. V njem bodo vzdrževali reakcijo s pozitivno energijsko bilanco 100 sekund, načrtujejo. Največji predvideni tok skozi plazmo znaša 5,5 MA,...

Nature - V Googlovem oddelku DeepMind so razvili nov algoritem za iskanje stabilnih anorganskih spojin GNoME, katerega rezultate so uspešno uporabili v robotiziranem kemijskem laboratoriju.

Čeprav so med strojno učenimi algoritmi po javni razvpitosti trenutno na prvem mestu generatorji slik in besedil, pa si od strojne inteligence potencialno še več prelomnih odkritij obetamo v naravoslovnih raziskavah ter inženiringu. Za pokušino smo zadnji dve leti lahko opazovali preboj v raziskovanju beljakovin, ki ga je prinesel DeepMindov algoritem AlphaFold, sedaj pa so na redu še anorganske snovi. Tudi stabilnost anorganskih kristalnih struktur se trudimo že dolgo časa raziskovati računsko, oziroma z računalniškimi simulacijami. Skladno z napredkom polprevodnikov in algoritmov je tovrsten trud v zadnjem desetletju zabeležil zaznaven pospešek in v vodilnih bazah podatkov danes najdemo okoli 50.000 "izračunanih" takšnih spojin, za katere znanstveniki menijo, da so stabilne. Toda to je še vedno zgolj...

Slo-Tech - Zdelo se je, da Amazon zaostaja za OpenAI (ChatGPT), Googlom (Bard), Microsoftom (Bing in Copilot), zato so se sedaj pridružili zabavi in merili na svoje največje stranke: poslovne uporabnike. Danes je Amazon predstavil novega pomočnika, ki uporablja umetno inteligenco. Imenuje se Amazon Q in je namenjen poslovnim uporabnikom, ne pa domačim radovednežem. Pomagati želi pri vsakodnevnih poslovnih opravilih, kot so povzemanje, izpolnjevanje obrazcev, odgovarjanje na ankete, priprava dokumentov itd.

Stališča podjetij do uporabne tovrstnih pomočnikov so različna, večinoma pa poudarjajo zadržanost do deljenja podatkov in poslovnih skrivnosti. Zato je marsikod samoinciativna uporaba tovrstnih orodij prepovedana. Amazon ima v svojih oblakih že ogromno podjetij, ki tja odlagajo kopice podatkov, ker mu zaupajo. Tod bo imel lažje delo kakor na primer OpenAI. Seveda pa lahko poslovni uporabniki v Q povežejo tudi podatke iz drugih virov, denimo Gmaila ali Slacka. Q je zato narejen z mislijo na...

Slo-Tech - Minula pandemija je v delovna okolja prinesla telekonference, ki so tudi po njenem koncu ostale del vsakdana. Raziskovalci iz Gradca so odločili preveriti, ali držijo subjektivni občutki udeležencev, da so po takih spletnih konferencah bolj utrujeno kot po sestankih v živo. Rezultati, ki so objavljeni v reviji Scientific Reports, temu pritrjujejo.

Laboratorijske teste so izvedli na 35 ljudeh, ki so univerzitetno predavanje poslušali v živo in prek telekonference. Njihovo psiho-fiziološko stanje so nato ugotavljali tako z vprašalnikom kakor z meritvami EEG (elektroencefalografije) in EKG (elektrokardiografije). Ugotovili so, da so telekonference dejansko utrudljive in da je utrujenost možno dokazati.

Med pandemijo je bila ključna prednost telekonferenc varnost, pozneje pa so poudarjali tudi druge prednosti, kot so znižanje stroškov, prijaznost okolju in prihranek časa. A negativna stran je telekonferenčna utrujenost (VCF - videoconferencing fatigue), o kateri poroča večina...

Slo-Tech - Raziskovalci so v članku v reviji Science potrdili, da je pred dvema letoma v ozračje priletel drugi najmočnejši zabeleženi kozmični žarek. Imenu navkljub gre za običajne subatomske delce, še največkrat protone, ki priletijo v Zemljino ozračje. Kozmični jih imenujemo zato, ker izvirajo iz vesolja. Od delcev, ki jih srečujemo na Zemlji, se razlikujejo predvsem po izjemno visokih hitrosti, torej imajo ogromne energije.

Od kod je priletel proton 27. maja 2021, ni znano. Precej zanesljive pa so ocene, da je imel 240 EeV (eksaelektronvoltov) energije, kar je približno milijonkrat več od od najhitrejših protonov, ki jih lahko pripravimo v pospeševalnikih delcev na Zemlji. Hitrejši je bil le še delec, ki je leta 1991 priletel z energijo 320 EeV. Nasploh so delci z energijami prek 100 EeV sila redki, saj na vsak kvadratni kilometer Zemlje prileti kvečjemu kakšen vsako stoletje.

Ko je Toshihiro Fujii z univerze v Osaki pregledoval meritve s teleskopov v Utah, je sprva pomislil, da gre za...

Slo-Tech - Med nadvse burnim tednom v OpenAI-ju, ko so najprej odpustili Sama Altmana, nato pa se je v velikem slogu vrnil in so raje zamenjali upravni odbor, je podjetje izdalo tudi novo funkcijo v ChatGPT. Za naročnike na plačljivi ChatGPT je bil ChatGPT with voice na voljo že od septembra, sedaj pa ga lahko uporabljajo tudi brezplačni uporabniki. Potrebujejo le pametni telefon in aplikacijo ChatGPT za Android ali iOS.

Da bodo ikono za pogovarjanje s ChatGPT ugledali vsi uporabniki, bo še treba malce počakati, ker funkcijo širijo postopoma. A ko jo enkrat dobimo, lahko odpremo aplikacijo, pritisnemo na gumb s podobo slušalkami in postavijo vprašanje. ChatGPT ima vgrajeno prepoznavanje glasu, odgovor pa takisto poda v zvočni obliki, saj ima tudi soliden sintetizator glasu. Slednje ni nič posebnega, ker pomočniki (Apple, Amazon, Google) to poznajo že dolgo časa, medtem ko novega seveda poganja veliki jezikovni model. Razlika je v funkcionalnosti: medtem ko so omenjeni vgrajeni v operacijski...

Slo-Tech - Minuli teden smo presegli še en zaskrbljujoč rekord, ugotavlja projekt Copernicus. Po podatkih ERA5, ki jih je analiziral Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), je bil 17. november prvi dan v zgodovini meritev, ko je bila globalna temperatura več kot 2 °C višja od predindustrijskih ravni.

Preliminarni podatki kažejo, da je bila 17. novembra temperatura 2,07 °C nad povprečjem pred industrijsko dobo, ki se nanaša na obdobje 1850-1900. Tudi dan pozneje je bila anomalija 2,06 °C. To sicer še ne pomeni, da smo prekoračili meje iz pariškega dogovora, ki omenja vrednost 2 °C, ker gre za zdaj le za dve točki. A trend vzbuja skrb. Več tovrstnih dni pomeni, da bodo kumulativni učinki resnejši, pojasnjuje direktor projekta Carlo Buontempo. Podatki so za zdaj preliminarni, saj gre za sklop ERA5T, ki jih objavlja s petdnevnim zamikom. Uradno potrditev bomo dobili v dveh do treh mesecih.

Pariški sporazum je postavil cilj, da segrevanje ozračja omejimo na največ 2 °C nad...

Slo-Tech - Tehnologija obstaja že nekaj časa, a šele ko združimo njene različne pojavne oblike, postane zares jasno, česa je sposobna. Charlie Holtz je na X-u pokazal, kako je združil GPT-4 Vision, ki ustvari besedilni opis vizualnih podob, in tehnologija za kloniranje glasu ElevenLabs. Spisal je skripto, ki vsakih pet sekund zajame posnetek z njegove kamere, ga prek API posreduje GPT-4 Vision, nato pa besedilni opis prebere klon glasu Davida Attenborougha. Rezultati so zelo realistični.

Kodo je objavil tudi na GitHubu, a je brezplačno ni možno uporabiti. Za delovanje namreč potrebujemo dostop prek API do GPT-4 Vision in do ElevenLabs, ki ni zastonj, temveč se plačuje po žetonih. Če pa to imamo, so ovire le naša domišljija. Pietro Schirano je na primer pokazal, kako lahko lažni Steve Jobs ocenjuje in kritizira različne izdelke iz aplikacije Figma.

Tehnologija je torej tu in omogoča, da kdorkoli "reče" karkoli. Sedaj je treba razmisliti, kako jo regulirati in to tudi izvajati. ElevenLabs na...

Slo-Tech - Drugi preizkusni polet megarakete Starship se je končal podobno kot prvi. Raketa, ki so jo včeraj ob 14. uri po evropskem času izstrelili iz Teksasa, je eksplodirala kmalu po koncu prve stopnje. Po ločitvi prvostopenjske rakete, do katere je poizkus potekal brez težav, je hitro in nekontrolirano razpadla, so sporočili. Glavni inženir za integracijo iz SpaceX John Insprucker je dejal, da se je sistem za konec leta v drugi stopnji sprožil z zamudo, ko se je raketa že vračala proti Mehiškem zalivu. Druga stopnja pa je nadaljevala in sprva je kazalo, da bodo dosegli cilj, a je po osmih minutah eksplodirala.

To je bil drugi testni polet rakete, ki jo sestavljata prva stopnja Super Heavy in druga stopnja Starship. Prvi poizkus 20. aprila ni uspel, saj se je končal s samouničenjem približno štiri minute po izstrelitvi. Tedaj je bila težava v mehanizmu za ločitev stopenj. Da bi se temu izognili, so v drugem poizkusu uporabili način, kjer se motorji druge stopnje vključijo, še preden sta...

Top 500 - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, kjer ni večjih sprememb. Na prvem mestu vztraja Frontier, ki je tam že od lanskega junija. Na drugo mesto se je uvrstil novinec Aurora, od katerega smo pričakovali več, tj. prvo mesto. Razlog je preprost: Aurora je na drugem mestu, ker so teste zaenkrat pognali zgolj na polovici predvidenega končnega sistema.

Frontier ima deklarirano zmogljivost 1,194 Eflop/s, ki jo zagotavljajo procesorji AMD Epyc 64C na arhitekturi HPE Cray EX235a. Skupno ima 8,7 milijona kombiniranih jeder CPU in GPU. Aurora se je na drugo mesto zavihtela s polovično močjo, in sicer je dosegla 585 Pflop/s. Ko bo superračunalnik dokončno sestavljen in povezan, naj bi dosegel osupljiva 2 Eflop/s, kar bi moralo zadostovati za gladek prevzem vodstva. Gradi se na Intelovih procesorjih na arhitekturi HPE Cray EX, ki uporablja povezave Slingshot-11.

Tudi na tretjem mestu je novinec, in sicer je to Eagle, ki ga ima Microsoft v infrastrukturi Azure Cloud....

Slo-Tech - V prestižni reviji Nature so umaknili še tretji članek skupine, ki jo na Univerzi v Rochestru vodi Ranga Dias in raziskuje superprevodnost. Da bo članek umaknjen, je bilo jasno že septembra, ko je osem izmed enajstih soavtorjev članka izrazilo skepso in predlagalo njegov umik. Dias poziva ni želel komentirati.

Zgodba je presegla njegovo skupino, saj je to že tretji članek iste skupine, ki je umaknjen. Prvi članek v Nature je to usodo doživel po dveh letih, nato pa so avgusta letos umaknili še drugi njihov članek, ki je bil objavljen v Physical Review Letters. To pot so soavtorji zapisali, da članek ne opisuje dejanskih lastnosti snovi, meritev in njihove obdelave. Hkrati je Nature prejela tudi več neodvisnih pomislekov, da s člankom ni vse v redu. Neuradno večina strokovnjakov s področja potrjuje, da so navedbe v članku nepotrjene.

To je že drugi letošnji neuspeh pri iskanju superprevodnikov pri sobni temperaturi. Julija letos so tudi južnokorejski znanstveniki poročali o takšnem...

Slo-Tech - Elon Musk je predstavil prvi izdelek svojega podjetja xAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco. Grok je jezikovni pomočnik (chatbot), ki temelji na velikem jezikovnem modelu, zato se lahko z njim pogovarjamo podobno kot z Bingom, Bardom ali ChatGPT-jem. Grok ima dostop do X-a (bivši Twitter) v realnem času, kar naj bi bila prednost pred ostalimi velikimi jezikovnimi modeli. Po Muskovih besedah se Grok rad odziva cinično ali sarkastično, za uporabo pa potrebujemo čvrst smisel za humor, dodaja.

Za zdaj Grok splošni javnosti ni na voljo, je pa v fazi zaprte beta verzije. To pomeni, da ga lahko testira omejeno število ljudi. Kmalu ga bodo odprli za naročnike na X Premium+, torej najdražji naročniški paket. Musk pravi, da je Grok narejen po vzoru Štoparskega vodnika po galaksiji, čemur so primerni tudi njegovi odzivi. Če ga na primer vprašate, kako sintetizirati kokain, bo odgovoril, da potrebujete diplomo iz kemije, licenco in laboratorij na odročni lokaciji - nato pa bo dodal, da je...

Slo-Tech - Sam Altman je danes razkril, da bo OpenAI uporabnikom velikega jezikovnega modela ChatGPT omogočil ustvariti lastne verzije modela, ki se imenujejo GPT-ji. To bo možno brez znanja programiranja, saj bodo zadostovala enostavna navodila v človeškem jeziku in dodatne informacije, ki jih bomo posredovali. Nato ga usmerimo v pravo smer, saj je vsak GPT lahko namenjen specifičnim nalogam.

Novost je za zdaj dostopna naročnikom plačljive verzije ChatGPT Plus. Za zdaj podrobnosti še niso znane, a ti novi modeli bodo načeloma dostopni tudi drugim uporabnikom. Vsi bodo lahko interagirali z njimi, ne bodo pa videli zgodovine pogovorov drugih uporabnikov ali avtorja. OpenAI bo v ta namen ustvaril "GPT Store", kjer jih bomo našli in začeli uporabljati. Poslovni uporabniki (GPT Enterprise) pa bodo lahko vzpostavili lastne modele zgolj za interno rabo.

OpenAI je navedel nekaj primerov, za kaj bi se lahko posamezni modele specializirali. Tako so omenili "Writing Coach" "Sous Chef", "Math Mentor",...

Slo-Tech - Po trenutnih načrtih naj bi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prenehali uporabljati konec desetletja. A za zdaj ni gotovo, da bodo komercialne naslednice do takrat nared, zato NASA razmišlja o podaljšanju njenega delovanja, je dejal vodja sektorja za vesoljske operacije Ken Bowersox. Na Beyond Earth Symposiumu, ki je potekala v Washingtonu, je v četrtek dejal, da upokojitev po letu 2030 ni obvezna, temveč je odvisna od napredka pri razvoju in gradnji novih vesoljskih postaj.

Časovnica je prilagodljiva, je pojasnil Bowersox. NASA želi preiti na nove platforme, takoj ko bodo te nared, a v vmesnem času si ne želijo praznine. Trenutni dogovor med ZDA, Japonsko, EU in Kanado predvideva delovanje do leta 2030, medtem se je Rusija zavezala le do leta 2028. To je posledica štiriletnih načrtov delovanja ruske vesoljske agencije (potrjen je za obdobje 2024-2028) in se lahko podaljša.

NASA pričakuje, da bodo še pred koncem desetletja v nizki orbiti tudi komercialne postaje (CLD; commercial...

Slo-Tech - V Bletchley Parku v Veliki Britaniji se je končal prvi mednarodni vrh o varnosti umetne inteligence (AI Safety Summit), na katerem je sodelovalo 28 držav. Države so vrh sklenile s sprejetjem deklaracije o razvoju tehnologije v prid človeštva na zaupanja vreden in odgovoren način. Deklaracijo so podpisale tudi ZDA, EU, Kitajska, Velika Britanija, Brazilija, Indija in Saudova Arabija. Dvodnevni dogodek je gostil britanski premier Rishi Sunak.

Bletchleyska deklaracija prepoznava možnost, da bi napredna umetna inteligenca povzročila resno, lahko celo katastrofalno škodo. Tveganja najlaže obvladujemo z mednarodnim sodelovanjem, zato pa je potrebna tudi regulacija. Medtem ko se države niso strinjale, v kolikšnem obsegu je regulacija potrebna, se strinjajo, da brez nje ne bo šlo. Evropska unija je na tem področju vodilna, saj bo v EU regulirana prek krovnega zakona. Tudi ZDA se pomikajo v to smer, potem ko je ta teden predsednik podpisal izvršni ukaz o regulaciji umetne inteligence.

...

Slo-Tech - Raziskovalci s Fraunhoferjevega inštituta za zanesljivost in mikrointegracijo (IZM) so izračunali, da se bodo s trenutnim tempom do leta 2030 emisije ogljikovega dioksida zaradi telekomunikacij, računalniških centrov in porabe za pogon elektronike v gospodinjstvih povečale za polovico (in v Nemčiji dosegle 30 milijonov ton). Od tega bo približno tretjino odpadlo na proizvodnjo komponent za informacijski tehnologijo, dve tretjini pa na uporabo, zlasti umetno inteligenco, pretočne storitve, pametne domove in podobno. To bo v Nemčiji predstavljalo že štiri odstotke emisij ogljikovega dioksida.

Poraba gospodinjstev je do leta 2019 celo upadala, v prihodnjem desetletju pa pričakujejo skromno rast. Večino rasti pa bodo prispevali podatkovni centri in telekomunikacijska struktura. Emisije ogljikovega dioksida so ocenili iz strukture proizvedene električne energije, ki se uporablja za pogon teh naprav. Rezultati kažejo, da bo v prihodnosti informacijska tehnologija predstavljala pomembno...

Slo-Tech - Dva tedna po bizarni nesreči, v kateri je avtonomni taksi brez voznika podse ukleščil pešca, je podjetje Cruise sporočilo, da ukinjajo vožnjo svojih avtonomnih vozil brez voznika povsod po ZDA. Nazadnje so dovoljenje v San Franciscu dobili avgusta letos, nato pa jim je kalifornijsko prometno ministrstvo ta teden dovoljenje preklicalo. Prav tako zoper Cruise poteka preiskava, ki jo vodi Nacionalna uprava varnost na avtocestah (NHTSA), ali so s svojimi ravnanji ogrožali pešce in druge potnike. Zato ni presenetljivo, da se je Cruise odločil za prekinitev vseh preizkusov brez voznika. Še vedno pa ostajajo aktivna njihova vozila, v katerih sedi varnostni voznik.

Ob tem so poudarili, da prekinitev preizkusov ni povezana s kakršnimikoli novimi incidenti ali nesrečami. Zatrjujejo, da gre za preventivni ukrep, s katerim si želijo vzeti nekaj časa za pregled postopkov, sistemov, orodij in razmislek, kako bolje delovati. Odločitev je močno vplivala na General Motors, ki so od Cruisa veliko...

Slo-Tech - Medtem ko je posodabljanje firmwara kljub vsemu napredku še vedno vsaj nekoliko stresno početje, kjer ni izključena niti možnost popolne katastrofa, bo NASA firmware v Voyagerju 1 in Voyagerju 2 posodobila na daljavo. Sondi sta onkrat Osončja, do njiju pa signal potuje približno 20 ur. A to ni ovira, ki bi preprečevala posodobitev skoraj pot stoletja starih plovil.

V NASI so pojasnili, da bo posodobitev popravila sistem za obračanje in krmiljenje AACS (attitude articulation and control system). Ta je bil razlog, da je Voyager 1 lani začel pošiljati nerazumljiva sporočila. Čeprav so težavo potem rešili, bo popravek preprečil, da bi se ponovila. Razlog je bil nepravilen način delovanja, zaradi česar je plovilo ukaze zapisovalo, namesto da bi jih izvajalo.

NASA bo sedaj posodobila firmware, najprej na Voyagerju 2, ki je nekoliko bliže Zemlji, nato pa še na dragocenejšem Voyagerju 1. Novi AACS je bolj varnostna polica kakor resna izboljšava, saj je namenjen predvsem preprečevanju...

Slo-Tech - NASA je danes v vesolje uspešno izstrelila plovilo Psyche, ki bo šest let potovalo do istoimenskega asteroida v asteroidnem pasu. Motorje so zagnali ob 16.19 po slovenskem času v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi. Za vzlet je poskrbela SpaceX-ova raketa Falcon Heavy. Če bo šlo vse po načrtih, bo plovilo asteroid prestreglo julija 2029, nato pa ga bo saj 26 mesecev analiziralo z več višin in zornih kotov s tremi glavnimi instrumenti. V tem času bo asteroid poslikalo, naredilo zemljevid in ugotovilo njegovo sestavo.

Psyche je asteroid, ki meri 173 kilometrov po najdaljši dimenziji. Znanstveniki so ugotovili, da vsebuje velike količine
železa in drugih kovin. Najverjetneje gre za ostanek iz zgodnje dobe Osončja pred 4,5 milijardami let, bržčas za del jedra planetezimala iz železa. Pot do njega bo trajala bistveno dlje, kot bi naivno sklepali iz njegove lokacije v asteroidnem pasu onkraj Marsa. Plovilo bo na poti naredilo dva polna "kroga", pri čemer si bo pomagalo z...

Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.

V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.

Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je...

Slo-Tech - Čeprav so vozila brez voznika udeležena v manj prometnih nesrečah kot klasični avtomobili, se nezgodam ne morejo povsem izogniti - navsezadnje tudi niso edini prometni udeleženci. V San Franciscu se je ta teden zgodila nenavadna prometna nesreča, v kateri je samovozeči Cruise podse ujel peško, nato pa se ni premaknil.

Nezgoda se je primerila v torek zvečer ob 21.35 po lokalnem času na križišču ulic Market in Fifth. Samovozeči avtomobil in vozilo z voznikom sta na sosednjih pasovih stala pri rdeči luči in ob zeleni luči speljala v križišče. Tedaj je bila na prehodu za pešce še vedno peška, ki jo je prvo vozilo zadelo. Peška je padla pod samovozeči taksi Cruise, ki je sunkovito zavrl, a se ustavil šele nad njo. Z zadnjim kolesom je zapeljal na njeno nogo in obstal. Zaradi nesreče je Cruise obmiroval, s čimer je žensko ukleščil na tla. Situacijo so potem rešili gasilci, ki so prekrili prekrili senzorje na vozilu in priklicali nadzorni center Cruise. Operater je takoj onesposobil...

Slo-Tech - Po sorazmerno toplem poletju, ki je bilo v Evropi peto najtoplejše v zgodovini meritev, je za nami neverjetno vroč september. Globalno je bil letošnji september najtoplejši doslej, in sicer je prejšnji rekord iz leta 2020 je presegel za 0,5 °C, kar je največja spremembe doslej. Še nikoli ni bil kakšen mesec - katerikoli, ne le september - od preteklega rekorda toliko toplejši. Od dolgoletnega povprečja pa je bil september 1,8 °C toplejši. To že presega cilje iz pariškega dogovora, s katerimi smo segrevanje ozračja želeli omejiti na 1,5 °C.

Letošnje leto je na dobri poti, da postane najtoplejše doslej. Povprečna globalna temperatura je bil od januarja do septembra za 0,05 °C višja kot leta 2016, ki nosi dosedanji rekord. Razlogov za letošnji rekord je sicer več. Najtopleje je bilo v Severnem Atlantiku, kjer že več mesecev vztraja močna temperaturna anomalija. Prav tako je bilo rekordno vroče na Kitajskem, blizu pa je tudi Južna Amerika. Eden izmed pomembnih dejavnikov je pojav El...

Slo-Tech - V prvem evropskem superračunalniku, ki bo zmogel več kot en eksaflops v dvojni natančnosti (FP64), bodo domovali evropski procesorji. Novi superračunalnik z imenom Jupiter bodo prihodnje leto postavili v nemškem centru v Jülichu, poganjali pa ga bodo procesorji podjetja SiPearl. Prva generacija njihovih procesorjev Rhea-1 je bila nared že leta 2021.

Konec leta 2020 so najavili, da bo šlo za 72-jedrne procesorje na arhitekturi ARM tipa Neoverse V1, ki imajo integrirano vektorsko enoto (Scalable Vector Extensions), ki je primerljiva z ukazi AVX-2 iz sveta x86. Vsak CPU ima štiri pomnilniške čipe HBM2e. Do danes je izšla še druga (V2) generacija, tretja (V3) pa je že na poti.

Ni še sicer znano, koliko proceosrjev Rhea-1 bo imel Jupiter. Ti bodo v osnovnih procesorskih modulih, ki jim bodo družbo delali pospeševalni moduli z Nvidiinimi čipi. Sistem bosta zgradili francoski Eviden (hčerinsko podjetja Atosa) in nemški ParTec. Strojna oprema bo stala 273 milijonov evrov, celotni projekt...

Slo-Tech - V Stockholmu so danes razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade za kemijo, ki so si jo prislužili za odkritje in sintezo kvantnih pik. Nagrado prejmejo francoski kemik Moungi Bawendi, ameriški kemik Louis Brus in ruski fizik Aleksej Ekimov. V 80. letih prejšnjega stoletja je Ekimov opazil kvantne efekte v obarvanem steklu, nekaj let pozneje pa je Brus v raztopinah dokazal obstoj lebdečih kvantnih delcev s kvantnimi efekti. Bawendi je nato leta 1993 pripravil prvo robustno metodo za pripravo kvantnih pik.

Obče znano je, da so lastnosti snovi odvisne od elementov, ki jih sestavljajo. Korelacija ni preprosta, saj je klor tako v jedilni soli kot živčnih strupih, a ni zelo nápak poenostaviti, da lastnosti v veliki meri določa elektronska struktura. Atomi (in tudi ioni) imajo točno določeno število elektronov, ki se udeležujejo v kemijskem plesu, kar je tvorba in trganje kemijskih vezi. A ob tem intuitivno pričakujemo, da lastnosti snovi ni odvisne od velikosti. Kilogram železa...

Slo-Tech - Prejemniki druge letošnje Nobelove nagrade, ki jo švedska Kraljeva akademija znanosti podeljuje za odkritja na področju fizike, so Pierre Agostini z Ohio State University, Ferenc Krausz z Univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu in Anne L'Huillier z Univerze v Lundu. Nagrado bodo prejeli za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne pulze svetlobe za študij dinamike elektronov v materialih.

Letošnji nagrajenci so razvili metode, ki omogočajo ustvarjanje izredno kratkih pulzov svetlobe. Dolžina svetlobnega pulza je ključni parameter pri določitvi, kako hitre dogodke lahko z njim spremljamo. Na atomski ravni se dogodki odvijajo v femtosekundah, kar zadostuje za spremljanje gibanja atomov. Elektroni pa so približno dvatisočkrat lažji od protonov, zato so bistveno hitrejši. Če jih opazujemo s femtosekundnimi (10^-15 s) tehnikami, bomo videli le razmazano izpovprečeno sliko. Za spremljanje njihovega vedenja potrebujemo atosekundne (10^-18 s) tehnike. To so izjemno kratki časi: v eni sekundi je toliko atosekund, kot je v starosti vesolja sekund.

Ključno vprašanje je kako ustvariti tako kratke pulze. Nagrajenci so bili ugotovili, da si je možno pomagati z interferenco. Najkrajši smiselni svetlobni pulz je odvisen od valovne...

Slo-Tech - V Stockholmu so danes razglasili prejemnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo bodo svečano izročili na slovesnosti decembra. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet je letos nagradil madžarsko biokemičarko Katalin Karikó in ameriškega biokemika Drewa Weissmana. Nagrado prejmeta za odkritja modifikacij nukleozidnih baz, ki so omogočila razvoj učinkovitih cepiv mRNA proti covidu-19. Odkritje je bilo ključno za hiter razvoj cepiv proti covidu-19, s čimer se je človeštvo na novo zdravstveno krizo odzvalo hitreje kot kdajkoli v zgodovini.

Večina cepiv proti virusnim povzročiteljem bolezni je bila pred covidom razvitih na tradicionalni način. To je vključevalo oslabljene ali inaktivirane viruse ali delce, za kar so v preteklosti že podeljevali Nobelove nagrade. Leta 1951 jo je prejel Max Theiler za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici. Cepiva na osnovi deaktiviranih virusov, kakršno je na primer cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, terjajo poživitvene odmerke. Kasneje so začeli...

Slo-Tech - Z antimaterijo so prepredena znanstvenofantastična dela, kjer ji pripisujejo najrazličnejše čarobne lastnosti. Za zdaj raziskave razblinjajo eno za drugo, saj postaja vse bolj jasno, da je antimaterija zelo podobna kot materija, le da ima nasprotni naboj. Ob stiku sicer anihilirata, kar otežuje njeno pripravo in skladiščenje, in je razlog, da je v vidnem vesolju praktično ni - ne vemo pa, zakaj je bilo materije nekoč več - drugih posebnosti pa ni. Sedaj smo izvedeli še, kar smo pravzaprav vsi pričakovali. Na antimaterijo gravitacija deluje povsem enako kot na materijo. Z drugimi besedami: antimaterija pada navzdol in antigravitacijskih pogonov iz nje ne bo.

O tem v najnovejši številki Nature poročajo raziskovalci iz CERN-a. Resnici na ljubo bi bil kakršenkoli drugačen izid pravi pretres za fiziko, saj bi morali na novo napisati dobršen del zakonov. A fizika je eksperimentalna veda, ki skuša izračune tudi potrditi z eksperimenti, zato so rezultati toliko pomembnejši.

Opazovanje...

NASA - Kapsula z vzorcem materiala z asteroida Bennu, ki ga je Nasina odprava OSIRIS-REx pobrala pred tremi leti, je nepoškodovana pristala v ameriški pustinji.

20. oktobra 2020 smo lahko spremljali zanimiv vesoljski podvig, ko je Nasina sonda OSIRIS-REx pobožala asteroid Bennu in na ta način iz njega izvabila nekaj vzorčnega peska ter kamenja. Postopek je zbral toliko materiala, da se zadrževalna komora ni mogla več zapreti in so jo morali pospešeno potegniti v kapsulo, v kateri je nato odpotovala proti Zemlji. Glede na obnašanje sonde so izmerili, da vzorec tehta nekje med 150 in 350 grami, kar je dosti več od predvidenih 50 gramov, kolikor so si na štartu želeli. Točen izkupiček bo znan že kmalu, kajti kapsula je sedem let po začetku misije danes, nekaj pred peto popoldne po našem času, pristala v puščavi ameriške zvezne države Utah. Ni šlo sicer povsem brez nevšečnosti, kajti zaviralno padalo se je odprlo precej prej, kot je bilo načrtovano - na 6000 metrih namesto na 1500 metrih -...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil tretjo inkarnacijo svoje generativne inteligence za izdelovanje slik, DALL-E 3. Podobno kot predhodnik tudi ta iz besedilnega poziva (prompt) izriše bolj ali manj realistično sliko, le da je pri tem boljši. Novinec je tudi povezan s ChatGPT-jem, ki omogoča pisanje obširnejših besedilnih pozivov. V praksi to poteka tako, da se lahko "pogovarjamo" s ChatGPT-jem, dokler ne najdemo ustreznega opisa, ki ga nato DALL-E 3 nariše.

Za zdaj je novi DALL-E 3 v predogledni različici, v okviru ChatGPT Plus in ChatGPT Enterprise pa bo na voljo oktobra. Kasneje bodo dostop dobili raziskovalni laboratoriji, odprli pa bodo tudi API. Niso še razkrili, kdaj bo na voljo tudi brezplačna verzija za slehernika. OpenAI dodaja še, da so se posebej posvetili varnosti. Tako DALL-E 3 ne bo risal neprimernih vsebin, prav tako z njim ne bo možno poustvarjati podob resničnih javnih oseb. DALL-E 3 so nastavili tudi tako, da zavrača pozive po risanju v slogu še živečih umetnikov. Še več,...

Slo-Tech - V Franciji so prepovedali prodajo starejšega modela iPhone 12, ker naj bi po meritvah francoskega regulatorja ANFR (Agence Nationale des Fréquences) presegal dovoljene vrednosti stopnje specifične absorpcije (SAR). Gre za merilo absorpcije energije iz sevanja radijskih valov, ki se ob uporabi absorbira v človeškem tkivu. ANFR je ugotovila, da iPhone 12 dosega vrednost 5,74 W/kg za absorpcijo v udih na razdalji 0 mm, kar presega dovoljeno vrednost W/kg. Vrednost SAR za absorpcijo v celotnem telesu, ki se meri na razdalji 5 milimetrov - to ustreza na primer telefonu v žepu - pa je v skladu z omejitvami.

Zato je ANFR Applu naložil, da takoj izvede potrebne ukrepe, da se SAR zmanjša, sicer bodo morali odpoklicati vse iPhone 12 v Franciji. Kmalu po francoski najavi sta tudi Belgija in Nemčija sporočili, da bo preverila navedbe. Na Nizozemskem so za zdaj Apple le pozvali k dodatnim pojasnilom, v Italiji pa situacijo spremljajo.

Apple je v odzivu pojasnil, da so iPhone 12 že ob izidu...

Slo-Tech - Včeraj so razglasili prejemnike že 33. Ig Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1991. Namenjene so za najzanimivejše znanstvene dosežke, ki sprva nasmejijo, a se v ozadju skriva povsem resna znanost. Čeprav gre za parodijo na Nobelove nagrade (na kar namiguje že ime), je prireditev resna, nagrajenci pa so izpostavitve dosežkov načeloma veseli. Letošnjih deset nagrad prejmejo:

• za kemijo in geologijo Jan Zalasiewicz (Poljska, ZDA), ki je pojasnil, zakaj znanstveniki radi ližejo kamne;
• za književnost Chris Moulin, Nicole Bell, Merita Turunen, Arina Baharin in Akira O’Connor (Francija, Združeno kraljestvo, Malezija, Finska) za raziskave občutij, ki se pojavijo ob ponavljanju besede do onemoglosti;
• za strojništvo Te Faye Yap, Zhen Liu, Anoop Rajappan, Trevor Shimokusu in Daniel Preston (Indija, Kitajska, Malezija, ZDA) za oživitev mrtvih pajkov kot orodja za prijemanje;
• za javno zdravje Seung-min Park (Južna Koreja, ZDA) za izum stanfordskega stranišča, ki z več metodami hitro analizira snovi, ki jih izločajo ljudje;
• za komunikologijo María José Torres-Prioris, Diana López-Barroso, Estela Càmara, Sol Fittipaldi, Lucas Sedeño, Agustín Ibáñez, Marcelo Berthier, in Adolfo García (Argentina, Španija, Kolumbija, Čile, Kitajska, ZDA)...

JAXA - V sredo zjutraj je japonska vesoljska agencija JAXA uspešno izvedla eno svojih najpomembnejših izstrelitev v zadnjem času, ki je v vesolje ponesla rentgenski teleskop XRISM in lunarno odpravo SLIM.

Po nedavnih indijski in ruski odpravi na Mesec smo naposled dočakali še japonsko. Ta bi morala v vesolje poleteti že 27. avgusta, a so jo bili prisiljeni prestaviti spričo premočnih vetrov. Raketa H-2A je tako z izstrelišča Tanegashima poletela v sredo zgodaj zjutraj po našem času, slabih dvajset minut do dveh. V tovornem delu sta bili v bistvu dve napravi, saj je raketa poleg lunarnega pristajalnika SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) v vesolje ponesla tudi rentgenski teleskop XRISM (X-Ray Imaging and Spectroscopy Mission). Ta je že v svoji delovni orbiti, medtem ko lunarno plovilo čaka štirimesečno potovanje, saj bo za utirjenje v Mesečevo krožnico uporabilo gravitacijski katapult, s čimer so snovalci zmanjšali potrebno količino goriva pri projektu.



SLIM ima nadimek Moon...

Slashdot - Sinopec, največji kitajski distributer naftnih derivatov ugotavlja, da bo poraba bencina na Kitajskem dosegla vrh letos, od tu so obeti samo še navzdol. Poglavitni razlog za zmanjšanje povpraševanja po bencinu je strma rast električnih vozil, ki so avgusta dosegli že 38% delež novo prodanih osebnih potniških vozil.

Za dvocikle in tricikle je ocena, da prek 70 odstotkov prevoženih kilometrov že opravijo električna vozila. Pri lahkih tovornih vozilih elektrifikacija dosega že 12 odstotkov novih vozil, pri težkih tovornih vozilih se pričakuje, da bo elektrifikacija iz trenutnih 4 odstotkov dosegla 10 odstotkov do leta 2025. V branžah kot so taksi službe in dostava električna vozila že opravijo več kot polovico kilometrov, čeprav so številčno še v manjšini.

Elektrifikacija transporta že vpliva na povpraševanje po naftnih derivatih, napovedovanje tega pa je pomembno za Sinopec, saj poskrbi za največji del naftnih frakcij na Kitajskem. Hkrati je ustavitev rasti povpraševanja po naftnih...

Slo-Tech - Pravzaprav se že ponavljamo, a ponovno so za nami najbolj vroči meseci, od kar merimo temperaturo. Po rekordno toplem juniju in juliju, ki je bil najtoplejši mesec v zgodovini, se je tudi avgusta nadaljevalo segrevanje. Letošnji avgust je bil po podatkih Copernicusa najtoplejši avgust doslej, s čimer je letošnje poletje (junij-avgust) osvojilo naslov najbolj vročega poletja, odkar organizirano merimo temperaturo.

Povprečna temperatura tega poletja je znašala 16,77 °C, s čimer je bistveno odstopala od rekordov v letih 2019 (16,48 °C), 2016 (16,45 °C) in 2022 (16,44 °C). Najbolj vročih dvajset poletij, od kar merimo temperaturo, se je zvrstilo v letih 1998-2023. Letošnja povprečna temperatura je poleti dolgoletno povprečje presegala za 0,66 °C, v Evropi pa kar za 0,83 °C. Posebej zaskrbljujoče je rekordno segrevanje oceanov, še zlasti Severnega Atlantika. Hkrati je letošnje poletje postreglo še s številnimi ekstremnimi dogodki, kot so suše in močna dežja s poplavami.

Tudi podatki...

Slo-Tech - V Szegedu na Madžarskem se je včeraj končala 35. mednarodna računalniška olimpijada (IOI), na kateri je slovenska ekipa osvojila eno bronasto medaljo. Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka in Zavod za računalniško izobraževanje Ljubljana) je med 360 dijaki iz 90 držav osvojil 127. mesto, kar je zadoščalo za bronasto medaljo. Tekmovali so še Nejc Mozetič (Gimnazija Nova Gorica in ZRI), Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina) ter Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija). Zmagal je Tingqiang Xu iz Kitajske.

Na tekmovanju, ki je potekalo od 28. avgusta do 4. septembra, so tekmovalci dva tekmovalna dni reševali naloge s področja računalništva in informatike. Vsak dan so imeli na voljo pet ur za rešitev treh nalog. Za uspešno reševanje je potrebno poznavanje informatike, matematike, algoritmov in logike, na koncu pa je treba rešitev tudi sprogramirati v jezikih C ali C++.

Slovensko ekipo izberejo po pripravah, ki se jih udeležijo tekmovalci z državnega...

Slo-Tech - Komunikacija s plovili in sateliti v orbiti že vse od začetka vesoljske dobe poteka z radijskim valovi, ki so zanesljiv način prenosa podatkov, a imajo omejitve pri kapaciteti. Ena izmed možnosti za povečanje prepustnosti je uporaba optičnih komunikacij, torej bistveno krajših valovnih dolžin. NASA zato že od decembra 2021 izvaja projekt LCRD (Laser Communications Relay Demonstration), ki se sedaj preveša v sklepno fazo. Na ISS pošiljajo ILLUMA-T Integrated LCRD Low Earth Orbit User Modem and Amplifier Terminal), ki bo skupaj z LCRD omogočal dvosmerno lasersko komunikacijo tudi z ISS v nizki orbiti. Tja ga bodo poslali z 29. misijo CRS, ki bo predvidoma izstreljena 1. novembra.

LCRD se trenutno uporablja za komunikacijo prek geosinhrone orbite (38.000 kilometrov visoko) in dveh zemeljskih postaj. ILLUMA-T pa bo omogočil še komunikacij med ISS in dvema postajama na Havajih in v Kaliforniji s hitrostjo 1,2 Gb/s. Izbor lokacij na Zemlji ni naključen, saj so izbrali lokaciji, kjer je...

Slo-Tech - Nissan je bil z Leafom eden prvih ponudnikov električnih avtomobilov, zato so tudi njihove baterije že zelo daleč v svojem življenjskem ciklu. Po 13 letih od prvih leafov so nekateri že na koncu življenjske dobe, medtem ko so baterije še vedno delno uporabne. Vprašanje, kaj storiti z izrabljenimi baterijami v električnih avtomobilih, bo sčasoma srečalo vse proizvajalce. Evropska unija je z uredbo že izrazila zahteve po recikliranju in ponovni uporabi odsluženih baterij. Ena izmed možnosti je delna obnovitev in uporaba baterij za druge namene, kar sedaj počne Nissan.

V začetku leta smo lahko brali, da bi lahko stare baterije uporabljali v stavbah kot hranilnike energije. Nissan je na Japonskem že začel obnavljati iztrošene baterije, ki so se sedaj znašle v prenosnih baterijskih paketih. Na japonski trg so prispeli prenosni hrami električne energije, ki vsebujejo dva baterijska modula iz starih leafov. Vsak leaf jih ima nekaj deset. Posamezni modul shrani 1,67 kWh električne...

Slo-Tech - Po ocenah mislišča Ember je Evropska unija v prvi polovici tekočega leta iz fosilnih goriv ustvarila 17 odstotkov manj energije kot v enakem obdobju lani. S 410 TWh je tovrstna proizvodnja najmanjša od leta 2015, ko so začeli sistematično zbirati podatke, in najverjetneje najmanjša vsaj od leta 2000. Do enakih ugotovitev so se prikopali tudi v CREA, kjer so opazili rekordne padce proizvodnje elektrike iz plina in premoga.

Razlogov za pozitivne trende je več. Največ je k znižanju proizvodnje prispevala nižja poraba, ki je bila letos pet odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, med drugim tudi zaradi mile zime. Nezanemarljiv vpliv ima tudi povečanje kapacitet obnovljivih virov, ki počasi nadomeščajo fosilna goriva, kjer je to možno. Ob tem v Emberju poudarjajo, da se dolgoročno Evropa ne bo mogla zanašati na zniževanje porabe električne energije, temveč bo morala aktivneje pristopiti k razogličenju virov.

Države, ki so letos najbolj znižale proizvodnjo električne energije iz...

Slo-Tech - Lanskega januarja je Springerjeva revija European Physical Journal Plus s sorazmerno nizkim faktorjem vpliva, ki ni specializirana za podnebno znanost, objavila članek, ki je na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih požel neobičajno veliko pozornosti. V njem so štirje italijanski fiziki ugotavljali, da v pojavnosti ekstremnih podnebnih dogodkov, denimo izjemnih padavin, poplav, suš, ni opaziti trendov. Zaključili so, da dostopni podatki ne potrjujejo navedb o podnebni krizi. Članek je leto pozneje umaknjen, ker njegovi sklepi niso podprti s podatki.

Že takoj po objavi članka, ki so ga z veseljem povzemali portali, ki dvomijo o podnebnih spremembah, so se oglasili številni strokovnjaki. Poudarjali so, da so ga napisali znanstveniki, ki niso strokovnjaki za podnebje, ki so zagrešili vrsto metodoloških napak. Podatki v njem naj bi bili izbrani selektivno in pristransko, zaključki pa niso bili v skladu s podatki. Dva izmed avtorjev članka, upokojeni jedrski fizik Renato Ricci in...

Slo-Tech - Nemška Zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt, UBA) je ocenila, da jim ne bo uspelo izpolniti podnebnih ciljev za leto 2030, ki predvidevajo 65-odstotni zmanjšanje emisij. Prav tako narašča verjetnost, da bodo zgrešili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2045.

Nemški cilji so ambicioznejši od evropskih. V primerjavi z referenčnim letom 1990 je Nemčija uspela emisije znižati za 40 odstotkov, kar pa ni dovolj. A Hans-Martin Henning, predsednik podnebnega sveta, ki je posvetovalno telo nemške vlade, je v torek dejal, da so pričakovanja o znižanju emisij do leta 2030 pretirana. Kljub 130 ukrepom, ki jih je nemška vlada predpisala v različnih sektorjih, se to ne bo zgodilo, ker ukrepov zlasti v gradbeništvu in prometu ne izvajajo. Gradbeništvo bo dovoljene emisije do leta 2030 kumulativno preseglo za 35 milijonov ton CO2, promet pa za 120-200 milijonov ton CO2. Promet je tudi glavni krivec za nedoseganje ciljev, saj predstavlja dve tretjini presežnih izpustov.

S tem se strinja tudi...

Slo-Tech - V japonski Fukušimi bodo jutri začeli izpuščati balastno vodo, ki so ji bili uporabljali za hlajenje reaktorjev po nesreči in je bila shranjena v ogromnih rezervoarjih. Gre za dober milijon kubičnih metrov nizkoradioaktivne vode, ki je prečiščena vseh radioaktivnih izotopov razen tritija, ki ga ni možno odstraniti zaradi hitre izmenjave z običajnim izotopom vodika protijem. Kljub nasprotovanju sosednjih držav Japonci kaj dosti možnosti niso imeli, ker je ogromne količine vode nekam treba pospraviti.

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, kjer se ni zgodila jedrska eksplozija, temveč običajna eksplozija vodika, zaradi česar sta bila poškodovana zadrževalni hram in reaktor, so morali reaktor hladiti. To so zagotavljali s prečrpavanjem ogromnih količin morske vode, ki pa je bila zaradi neposrednega stika z reaktorskim gorivom radioaktivna. Vodo so sicer nato prečistili tako, da so odstranili radioaktivne elemente, česar pa za tritij ni bilo možno storiti. Tritij je možno...

Space News - Indija je četrta država, ki je uspela nadzorovano pristati na Luni, po tem ko se je pristajalnik Vikram iz odprave Chandrayaan 3 v sredo popoldne po našem času uspešno spustil na njeno površje.

Neuspeh ruske sonde Luna-25, ki je pretekli konec tedna treščila na Mesečevo površje, je znova opomnil, da so takšni podvigi še vedno skrajno zahtevni. Indijci poznajo v tem oziru lastno grenkobo, saj so pred štirimi leti prav tako strmoglavili, in sicer z odpravo Chandrayaan 2. Takoj po neuspehu so se lotili razvoja misije Chandrayaan 3, ki je imela eno samo nalogo: napraviti vse, kar bi morala že dvojka. Raketa je poletela sredi julija, v začetku avgusta pa je sonda prvič obkrožila Luno. Za "dan D" je bil že lep čas izbran 23. avgust in v sredo se je pristajalnik Vikram naposled pričel spuščati proti površju. Šlo je za dobro premišljen in počasen spust, toda ravno premočni motorji so botrovali nesreči predhodnika, zato so opazovalci zadrževali dih, ko je Vikram na nekaj sto metrih močno...

Slo-Tech - Na Poljskem se je končala 16. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike, na kateri je slovenska ekipa dosegla izjemen uspeh. Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) je osvojil zlato medaljo in 1. mesto v skupnem seštevku. Njegov uspeh so dopolnili Žan Ambrožič (Gimnazija Kranj) in Miha Brvar (Gimnazija Bežigrad) s srebrnima medaljama ter Žan Arsov (Gimnazija Bežigrad) z bronasto medaljo in Marija Judež (Sr. elektro šola in tehn. gimnazija Novo mesto) s pohvalo. Peter Andolšek je že tretje leto zapovrstjo osvojil zlato medaljo, letos pa je lanski rezultat nadgradil še s prvim mestom. To je že druga absolutna zmaga za Slovenijo, saj je leta 2017 vso konkurenco premagal tudi Aleksej Jurca.

Letošnja olimpijada je potekala od 10. do 20. avgusta v poljskih Katovicah. Tekmovanje iz astronomije in astrofizike za srednješolce obsega tri discipline: teoretične naloge, opazovanje in obdelava podatkov. V slednjih kategorijah je bil Peter Andolšek najboljši tudi posamično. Na olimpijado...

BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

Nature - Po Muskovem prevzemu Twitterja so se razmere na družbenem omrežju spremenile, kar se odraža tako v uporabniški izkušnji kot tudi zapuščanju platforme. V reviji Nature so anketirali več kot 9000 znanstvenikov in ugotovili, da ti čedalje manj uporabljajo Twitter. Razlogov je več, prevladujoč problem pa je poslabšanje kakovosti razprave in uporabniške izkušnje zaradi naraščanja števil trolov. Twitter je postal gojišče dezinformacij, ekstremnih stališč in nadlegovanja.

Približno polovica anketiranih raziskovalcev je odgovorila, da Twitter v zadnjih šestih mesecih uporabljajo manj. Prav toliko se jih je v tem času pridružilo tudi drugim platformah, denimo Mastodonu ali Threads, ki pa niso popolna zamenjava. Raziskovalci poudarjajo, da je imel Twitter v preteklosti izrazito pozitiven izkupiček zanje, saj je omogočal večjo vidno raziskav in gradil skupnost. A razmere so postale kaotične. Povečujeta se število trolov in lažnih računov ter količina sovražnega govora, so izpostavili...

Nature - Ko se je pred tremi leti najprej hudo poškodoval in pozneje zrušil radioteleskop Arecibo, so znanstveniki zaskrbljeno pogledovali proti financerju National Science Foundation (NSF). Ta je jasno povedal, da radioteleskopa ne bodo obnavljali, ker bi to stalo preveč, temveč bodo proračun raje namenili drugim astronomskim projektom. Finančno je to verjetno res, a Arecibo je bilo mesto z zgodovino - ki je je sedaj konec.

Teleskop so postavili leta 1963 in do leta 2006 je bil največji na svetu, saj je imel kar 305-metrski krožnik. Na njem so se kalile generacije astronomov, pojavil se je v številnih filmih, serijah in knjigah, širša javnost pa ga je poznala tudi po projektu iskanj zunajzemeljske inteligence SETI. Čeprav je bil v preteklosti že nekajkrat poškodovan, so ga do leta 2020 vedno uspelo zakrpati.

Gradnja novega teleskopa bi stala 350 milijonov dolarjev, je ocenila NSF, ki tega denarja nima. Vsako leto je za delovanje namenila 7,5 milijona dolarjev. Po zrušitvi so predstavili...

Slo-Tech - Po neverjetni trditvi, da so korejski znanstveniki odkrili superprevodnik pri sobni temperaturi in tlaku, je hitro sledilo neodvisno preverjanje na več koncih. Rezultati so negativni in LK-99 očitno ni superprevoden niti pri nizkih temperaturah, kaj šele pri sobni temperaturi.

Novinarji Bloomberga so se podali na sled za raziskovalci, ki so prvi poročali o superprevodnosti LK-99, a niso bili uspešni. Znanstveniki se niso odzvali na poizkuse novinarjev, da bi jih priklicali, na naslovu pa niso našli nikogar. Več raziskovalnih laboratorijev s celega sveta je prosilo za vzorce, da bi jih neodvisno preverili, a jih korejski Quantum Energy Research Centre ni posredoval z razlago, da nimajo dovolj LK-99, za sintezo novega pa ni časa in ljudi.

Zato so drugi raziskovalci poizkusili sami sintetizirati LK-99 in ugotoviti, ali bo superprevoden. Pri tem so bili za zdaj še vsi neuspešni. Center za teorijo kondenzirane snovi na Univerzi v Marylandu meni, da LK-99 ni superprevoden. Več skupin...

Slo-Tech - Medtem ko je bil letošnji julij najtoplejši izmerjeni mesec doslej, je v Severnem Atlantiku položaj precej ekstremnejši. Rekordne podira že od aprila in je bil julija celo najtoplejši dotlej. Temperaturne anomalije so marsikod presegale 3 °C, k čemur pa je pripomogel tudi manj razvpit dejavnik: čistejši ladijski promet.

Poleg izpustov toplogrednih plinov, ki so globalni dejavnik, in regionalnega dejavnika letošnjega vremena nad Atlantikom, ki oba segrevata ocean, je svoje dodal tudi ladijski promet. Pred tremi leti je Mednarodna pomorska organizacija pri Združenih narodih uvedla pravila, ki so za 80 odstotkov znižala emisije žvepla. To je izboljšalo kakovost zraka po vsem svetu, a je hkrati močno znižalo koncentracijo sulfatnih delcev v ozračju, ki imajo vlogo pri sejanju oblakov in njihovi večji odbojnosti (albedo). Duncan Watson-Parris z Oceanografskega inštituta Scripps je dejal, da smo spremenili tip oblakov.

Pojav je še zlasti izrazit v Atlantiku, kjer je ladijskega prometa...

Slo-Tech - Danes in jutri dosega vsakoletni vrh meteorski roj perzeidov, ki jih lahko opazujemo kot zvezdne utrinke. Perzeidi so eden najstabilnejših in najpredvidljivejših rojev, hkrati pa se pojavijo avgusta, ko so noči primerno tople za opazovanje. Za letošnji spektakel so pogoji dobri, ker se luna bliža mlaju, vremenska napoved pa kaže na jasno vreme.

Ker je povrhu danes še sobota, se zvečer splača odpraviti v odročne, neosvetljene dele države in se ozreti v nebo. Globalni vrh pričakujemo jutri okrog 10.00 ure, za opazovanje pa bo najprimernejši čas v drugi polovici noči, ko je njihov radiant visoko na nebo. Noč se formalno začne ob 22.24 in traja do 3.41. Mesec bo sicer vzšel ob 2.24. V optimalnih pogojev bo možno videti do 100 utrinkov na minuto.

Perzeidi se pojavijo, ko Zemlja zaide v območje prahu in drobnih delcev, ki ostajajo za kometom Swift-Tuttle, ki vsakih 133 let obkroži Sonce po močno eliptični tirnici. Imenujejo se tako, ker navidezno izvirajo iz ozvezdja Perzeja. Gre za...

Slo-Tech - Znanstveniki so to napovedovali že več tednov, saj pa so tudi uradno potrdili, da je bil letošnji julij najbolj vroč mesec v zgodovini meritev. Že junij pred njim je bil najtoplejši 6. mesec v zgodovini meritev, julij pa je podrl še absolutni rekord. Najtoplejši dan je bil 6. julij, ko je bila povprečna temperatura na Zemlji kar 17,08 °C. Približno polovico meseca je bila temperatura tudi več kot 1,5 °C nad povprečjem predindustrijske dobe, kar je meja, ki jo predpostavlja pariški dogovor.

Povprečna temperatura v juliju je znašala 16,95 °C, s čimer je presegla dosedanji rekord iz leta 2019, ki je znašal 16,63 °C. K visokim temperaturam je pomembno prispevalo pregreto morje, ki je imelo rekordne površinske temperature. Te so dosedanje rekorde presegle bistveno bolj kot temperature zraka (merjeno s standardno deviacijo). Čeprav julij globalno ni mesec, ko bi bila temperatura morja najvišja - to se navadno zgodi marca - je letošnji julij podrl še ta rekord. Zadnji dan v juliji je...

NASA - Marsovski letalnik Ingenuity je v preteklih tednih izvedel uspešno avtomatsko prekinitev leta, ki naprave očitno ni poškodovala.

Nasin helikopterček Ingenuity, ki je na Rdeči planet pred dvema letoma prispel na krovu roverja Perseverance, je bil v osnovi predviden za pet letalnih misij, oziroma delovno obdobje 30 solov, torej približno enega zemeljskega meseca. Toda sedaj deluje že 28. mesec in je opravil skoraj neverjetnih 54 poletov, kar je mnogo bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Za takšno podaljševanje življenja se morajo sicer inženirji precej potruditi in vmes ni šlo brez stresnih trenutkov, posebno ob prezimovanju. Toda napravica je še vedno delovno sposobna in služi roverju kot izvidnik iz zraka, kar je ključno, da se vozilo ne podaja v nesmiselne smeri in tako ne troši po nepotrebnem časa ter virov.

V zadnjih tednih je prišlo tudi do nenadejanega testa funkcije, ki je sicer v letalniku vgrajena že od vsega začetka - tiste za samodejno prekinitev leta in...

Slo-Tech - V National Ignition Facility v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore (LLNL) so ponovili decembrski dosežek in ponovno za kratek čas v nadzorovani fuziji pridobili več energije, kot so jo neposredno vbrizgali v reaktor. Eksperiment so ponovili 30. julija, podrobneje pa bodo o njem poročali v recenzirani znanstveni periodiki, ko bodo imeli popolnoma analizirane vse podatke.

Prvikrat jim je ta podvig uspel 5. decembra lani, ko so v kratkem času iz 2,05 MJ energije pridobili 3,15 MJ uporabne energije. To pot naj bi po neuradnih podatkih, ki jih je pridobil AFR, dobitek znašal okrog 3,5 MJ energije. Bržkone so tudi to pot s celokupno porabo energije v izgubi, saj je celotni pogon energetsko precej potraten. NIF LLNL ni bil nikoli zgrajen za komercialno pridobivanje energije s fuzijo, temveč za raziskave. A če primerjamo le energijo, ki so jo neposredno vbrizgali, je rezultat pozitiven.

NIF ne uporablja tokamaka, kar bo na primer ITER v Franciji, ko bo naposled le zgrajen....

Slo-Tech - Voyager 2 tudi 46 let po izstrelitvi še vedno noče umreti. NASA je sporočila veselo novico, da so uspeli popraviti napako in sondi dopovedati, naj anteno obrne proti Zemlji. S komunikacijske postaje v Canberri, ki je del omrežja za komunikacijo z oddaljenimi plovili (Deep Space Network), so proti Voyagerju 2 poslali dovolj močan signal, da ga je tudi slabše obrnjena antena sprejela. Od včeraj zvečer je komunikacija s plovilom spet normalna.

Spomnimo, da so 21. julija Voyagerju 2 pomotoma ukazali, naj anteno obrne za približno dve stopinji proč od Zemlje. To je na razdalji 20 milijard kilometrov že dovolj, da je bila komunikacija prekinjena. Inženirji sicer niso obupali, saj Voyager 2 redno sam popravlja orientacijo anten, da vedno kažejo proti Zemlji, kar se bo naslednjič zgodilo 15. oktobra. Ker pa so vendarle želeli v stik stopiti prej, so poizkusili tudi manj verjetni scenarij. Iz Canberre so poslali močan signal, ki ga je Voyager 2 k sreči ujel. Svetloba do tja potuje več kot...

Reuters - Korejsko društvo za superprevodnost in kriogeniko (KSSC) je oblikovalo neodvisno telo, ki bo preverilo trditve raziskovalcev Centra za raziskave kvantne energije, ki so pred tednom dni poročali o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in sobnem tlaku. Raziskovalce so pozvali, naj jim pošljejo vzorce novega materiala, da ga bodo neodvisno preverili na univerzah v Seulu, Sungkjunkwanu in Pohangu. Odbor za preveritev rezultatov vodi profesor Kim Chang-young s seulske univerze.

Vest izpred tedna dni je pospremilo obilo skepse raziskovalne skupnosti, medtem ko so delnice podjetij, ki se ukvarjajo s superprevodniki, poletele za petino. Po današnji objavi, da bodo trditve podrobno preverili, pa so večji del pridobljenega izgubile. KSSC namreč ni optimističen. Glavni problem niso same trditve, temveč njihova razširjanje pred recenzentskim postopkom in vpliv, ki ga imajo na družbo in gospodarstvo, ne da bi bili prepričani o njihovi resničnosti.

V izjavi za javnost so dejali, da...

Slo-Tech - Inženirje v NASI je razveselil signal z Voyagerja 2, ki so ga zaznali po napačni nastavitvi antene. Čeprav bo po pesimističnem scenariju Voyager 2 molčal do oktobra, ko bo samodejno usmeril anteno proti Zemlji, bi se morda lahko z njim sporazumeli že prej. A bistveno je, da imajo sedaj dokaz, da Voyager 2 še deluje.

Pred dobrim tednom dni (21. julija) so po nesreči obrnili Voyagerjevo anteno za dve stopinji mimo Zemlje, kar je onemogočilo komunikacijo z njim. Na razdalji 20 milijard kilometrov se vsaka stopinja zelo pozna, signali pa so izjemno šibki. Zato je bilo dobrodošlo presenečenje, ko so danes zaznali signal (heartbeat) s plovila. Kaj več s plovila ta hip ni možno izvleči, razen da je še živo, saj se na ukaze z Zemlje ne odziva.

Morda pa se bo to spremenilo ta teden, saj bo NASA s postaje v Canberri, ki je del DSN (Deep Space Network), poskusila poslati ukaz do Voyagerja 2. Ocenjujejo, da je možnost za uspešno sprejetje ukaza nizka, saj DSN že vse od pomote pošilja...

Slo-Tech - V Banskem v Bolgariji se je zaključila 20. mednarodna lingvistična olimpijada, na kateri je nastopila tudi štiričlanska slovenska ekipa. V primerjavi z drugimi olimpijadami je nekoliko specifična, saj vsebuje tako posamezno tekmovanje kakor moštveno razvrstitev. Slovenski tekmovalci so individualno osvojili eno bronasto medaljo, skupinski del pa so končali na 11. mestu in za to prejeli pohvalo. Sodelovalo je 205 tekmovalcev iz 38 držav.

Slovenijo so zastopali Vita Korošin in Patricia Király (obe Gimnazija Bežigrad), Alja Šlenc (Gimnazija Kranj) in Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina). Slednji si je priboril tudi bronasto medaljo in posebno priznanje za najboljšo rešitev prve naloge.

Tekmovanje je sicer obsegalo pet individualnih nalog, ki so jih dijaki reševali en dan šest ur, ter ekipno nalogo, s katero so se spopadali štiri ure naslednji tekmovalni dan. Prvo mesto je osvojil Tam Lok Hang iz Hongkonga, sledili pa so mu predstavniki Japonske, Južne Koreje, Romunije in...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Južnokorejski raziskovalci so na arXiv.org objavili rokopis članka, v katerem poročajo o domnevnem odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in normalnem tlaku, kar bi pomenilo revolucijo v znanosti in inženirstvu. Rokopis članka so opremili s številnimi meritvami, ki kažejo obetavne rezultate. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da rokopisi na arXiv.org niso recenzirani in da bo treba dosežek neodvisno ponoviti še v kakšnem laboratoriju, preden bomo morda posodobili učbenike.

Superprevodne snovi prevajajo električno energijo brez upornosti, torej brez izgub. Doslej so bili vsi superprevodniki odvisni od bodisi nizkih temperatur (pri normalnem tlaku) ali ekstremno visokih tlakov (pri skoraj sobnih temperaturah). Iskanje kombinacije obeh traja že dobro stoletje, a še ni obrodilo sadov - doslej. Ob tem ne moremo mimo poizkusov Range Diasa, ki je pred tremi leti poročal o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in visokem tlaku, a je bil članek nato umaknjen. Letos je

Slo-Tech - Na 55. mednarodni kemijski olimpijadi, ki se je včeraj končala v Zürichu, je nastopila tudi slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Jakob Starec Oman in Gabriel Žnidaršič (oba Gimnazija Vič) ter Matej Nastran in Nejc Mohorič (oba Gimnazija Škofja Loka). V hudi konkurenci 348 tekmovalcev iz 89 držav so osvojili eno srebrno in eno bronasto medaljo ter dve pohvali.

Srebrno medaljo je osvojil Matej Nastran, ki je zasedel 94. mesto, bron pa Jakob Starec Oman s 193. mestom. Absolutni zmagovalec tekmovanja je letos Weijie Mao iz Kitajske, ki mu je sledil kolega iz reprezentance. Tretje mesto je osvojil Nikita Perov, ki je tekmoval pod nevtralno zastavo. Kitajska je pobrala štiri zlate medalje, enako je uspelo še Singapurju. S tremi zlatimi medaljami se lahko pohvalijo Iran, ruski tekmovalci, Tajvan in Vietnam.

Tekmovanje je potekalo po ustaljenem formatu, ki obsega dva tekmovalna dneva. Prvi je eksperimentalni, ko imajo tekmovalci na voljo pet ur, da rešijo praktične laboratorijske...

Slo-Tech - Pregled dosežkov slovenskih tekmovalcev na olimpijadah iz znanja nadaljujemo z biologi, ki so se iz Združenih arabskih emiratov vrnili z dvema bronastima medaljama. V konkurenci 293 tekmovalcev iz 76 držav sta Eliza Felc (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina) in Urban Bauk (Gimnazija Poljane) dosegla bronasti medalji, Katarina Vidovič (II. gimnazija Maribor) pa pohvalo. Slovenija je zastopal še Urh Šarlah (I. gimnazija v Celju).

Letošnja 34. mednarodna biološka olimpijada je v začetku meseca potekala na Univerzi v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. Države, ki so se je udeležile, so lahko prijavile štiri tekmovalce. Ti so imeli prvi tekmovalni dan pred seboj eksperimentalne naloge v laboratoriju, ki so jih reševali šest ur. Za vsakega izmed štirih sklopov so imeli poldrugo uro. Drugi tekmovalni dan je bil posvečen teoriji, za kar so imeli ponovno na voljo tri ure. Pokazati so morali znanje celične biologije, anatomije in fiziologije rastlin in živali, etologije, genetike,...

Slo-Tech - Tudi fizikalna olimpijada je letos potekala na Japonskem. Slovenska ekipa je dosegla svoj največji uspeh, saj se vseh pet tekmovalcev domov vrača z medaljami. Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) je z 32. mestom osvojil zlato medaljo, Alexander Gaydukov (Gimnazija Koper) je bil srebrn, Žan Ambrožič (Gimnazija Kranj), Miha Brvar in Samo Krejan (oba Gimnazija Bežigrad) pa bronasti. Tekmovanje je potekalo od 10. do 17. julija v Tokiu.

To je četrta zlata medalja za Slovenijo na fizikalnih olimpijadah. Prvo zlato medaljo je leta 2002 na Baliju v Indoneziji osvojil Matija Perne, leta 2017 pa v Džakarti še Aleksej Jurca in leta 2019 Tevž Lotrič v Izraelu. Na mednarodno fizikalno olimpijado vsaka država prijavi pet tekmovalcev, ki rešujejo prvi dan eksperimentalne in drugi dan teoretične naloge.

Zmagal je kitajski tekmovalec, prav tako iz te države prihajajo naslednji trije uvrščeni. Najboljši Evropejec na 7. mestu prihaja iz Romunije. Ekipno je zmagala Kitajska (pet zlatih medalj; mesta:...

Slo-Tech - Julija že tradicionalno pogledamo rezultate slovenskih dijakov na olimpijadah iz znanja, kjer tudi letos niso razočarali. Prvi so se v domovino vrnili matematiki, ki so v začetku meseca tekmovali na 64. mednarodni matematični olimpijadi. Slovenska ekipa je v japonski Čibi osvojila eno bronasto medaljo in pet pohval.

Bronasto medaljo je osvojil Matija Skrt (Gimnazija Nova Gorica), ki je pravilno rešil tri izmed šestih nalog in osvojil 23 točk od 42 dosegljivih, s čimer si je razdelil 183. mesto. Medaljo enakega leska je osvojil tudi lani. Erik Červek Roškarič (II. gimnazija Maribor), Lenart Dolinar (Gimnazija Bežigrad), Katarina Grilj (Srednja šola Slovenska Bistrica), Kaja Rajter (II. gimnazija Maribor) in Hugo Trebše (Gimnazija Bežigrad) so osvojili pohvale, ker so rešili vsak vsaj eno nalogo v celoti. Zmagovalec je bilo letos pet, in sicer so vse možne točke osvojili dva tekmovalca Kitajca in en tekmovalec iz Južne Koreje, Romunije in ZDA. Ekipno so zmagali Kitajci, ki so...

Slo-Tech - Ameriški velikani, ki razvijajo umetno inteligenco - OpenAI, Microsoft, Google, Meta, Amazon, Anthropic in Inflection - so se prostovoljno zavezali, da bodo razvili tehnologijo za označevanje izdelkov generativne umetne inteligence z vodnimi žigi. Na ta način naj bi poskrbeli, da bo pri deljenju besedil, fotografij, videoposnetkov in ostalih vsebin možno prepoznati, da niso avtentične. Tehnične podrobnosti o sistemu še niso znane.

Spomnimo, da je letos veliko prahu dvignila podoba papeža Frančiščka v beli puhovki, ki je bila ustvarjena z Midjourneyjem. Podobna je bila usoda fotografije prejšnjega ameriškega predsednika, na kateri je bila upodobljena njegova aretacija. To so bili sorazmerno neškodljivi poizkusi, a generativna umetna inteligenca se lahko uporablja tudi pri ponarejanju glasu ali videoposnetkov, s čimer je možno izvajati prevare ali izsiljevati.

OpenAI so zapisali, da bodo na voljo orodja ali API-ji, s katerimi bo možno enostavno ugotoviti, ali neka vsebina izvira iz...

Slo-Tech - Minuli teden je ameriška agencija za oceane in ozračje (NOAA) potrdila, da je bil letošnji junij najtoplejši junij, odkar sistematično merimo temperaturo na planetu. Hkrati so se ledeniki najbolj skrčili. Povprečna temperatura letošnjega junija je za 1,05 °C presegla povprečne temperature iz preteklosti. Dosedanjega rekorderja, ki je bil junija 2020, smo letos presegli za 0,13 °C. To je 47. zaporedni junij in kar 532. zaporedni mesec, ki je toplejši od povprečja 20. stoletja.

Ker se letos krepi pojav El Nino, so temperature pričakovano visoke. To se še zlasti pozna v oceanih, ki se nebrzdano segrevajo. Letošnji junij je bil za oceane celo najtoplejši med vsemi meseci v zadnjih 174 letih. Zanimivo pa je, da je bil letošnji junij tudi eden najbolj namočenih, a lokalni pojavi so seveda lahko drugačni. Najbolj očitno je bilo to letos v Kanadi, kjer je zaradi suhega in toplega vremena divjalo več gozdnih požarov.

Za zdaj kaže, da bo tudi letošnji julij blizu rekordov. NASA ocenjuje,...

Slo-Tech - Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila prvo cepivo proti respiratornem sincicijskem virusu (RSV), ki je namenjeno pasivni zaščiti novorojenčkov do 6. meseca starosti, ki zaščito pridobijo prek cepljene matere. Cepivo je namenjeno tudi cepljenju starejših od 60 let. Cepivo so maja letos odobrili tudi v ZDA, EMA pa ga je odobrila po pospešenem postopku, ker je RSV tveganje za celotno družbo, zajezitev pa v javnem interesu.

RSV je zelo nalezljiv virus, ki se širi zlasti jeseni in pozimi in je glavni razlog za razvoj akutinega bronhiolitisa pri majhnih otrocih, medtem ko pri starejših otrocih in odraslih z normalno delujočih imunskih sistemom ne povzroča večjih težav od blagega prehlada. Z RSV se v prvem letu življenja okužita dve tretjini otrok, kasneje pa skorajda vsak. Večina bolezen preboli brez resnejših simptomov, pri nekaterih pa se odrazi kot huda okužba pljuč. Globalno zaradi RSV umre 60.000 otrok letno, v razviti Evropi pa je RSV glavni razlog za hospitalizacije...

Slo-Tech - Predsednik prestižne ameriške univerze Stanford je moral odstopiti, ko je neodvisni pregled njegovega znanstvenega dela pokazal, da vsebuje resne pomanjkljivosti. Najhujših očitkov niso potrdili, a so bile ugotovljene nedoslednosti vseeno dovolj resne, da se je Marc Tessier-Lavigne odločil odstopiti. Na univerzi bo ostal kot redni profesor.

Neodvisni odbor je pregledal več kot 50.000 dokumentov, opravil več deset intervjujev, analiziral več posnetkov in se posvetoval z več drugimi organizacijami, vključno z revijami oziroma njihovimi uredniki. Očitka, da je Tessier-Lavigne leta 2009 v prelomni raziskavi Alzheimerjeve bolezni ponarejal podatke in nato to prikrival, komisija ni potrdila. Nobenih dokazov ni bilo, da je kdorkoli iz skupine v tej raziskavi ponarejal podatke. So pa ugotovili, da je imela študija več težav in da ni dosegala standarda znanstvene metode, ki se pričakuje.

Tessier-Lavigne je na Stanfordu zaposlen šele od leta 2016. Ko je objavil sporno raziskavo, je delal...

Slo-Tech - V preteklem tednu smo videli dve zanimivi izstrelitvi azijskih vesoljskih raket. Kitajsko podjetje LandSpace je prehitelo svetovno konkurenco in kot prvo uspelo v Zemljino krožnico poslati raketo, ki jo poganja metan. Indijci pa so uspešno pričeli z odpravo Chandrayaan-3, s katero želijo popraviti rezultat predhodne, ki se je leta 2019 ob pristajanju raztreščila.

Metan ta hip velja za gorivo, ki naj bi v prihodnjem desetletju v pretežni meri zamenjalo obstoječe rešitve s kerozinom, tekočim vodikom in hidrazinom. Slednji je zelo strupen in ga redno uporablja le še Kitajska; tekoči vodik zahteva pozorno hrambo, večni delovni konj kerozin pa v motorjih odlaga veliko saj, kar podaljša in podraži pripravo med dvema vzletoma večkrat uporabnih potisnih stopenj. Motorje na metan zato razvija marsikateri igralec v tej industriji; SpaceX na Raptorjih gradi Starship, Blue Origin pa razvija BE-4 tako za lastne New Glenne kakor ULAjevo raketo Vulcan (pri čemer hudo zamuja, eden od motorjev pa...

Slo-Tech - Googlov poizkus umetne inteligence in konkurent ChatGPT je prispel tudi na Staro celino. Bard je odslej na voljo tudi v 27 državah EU in dodatno še v Braziliji. Google je s splavitvijo Barda v EU čakal, ker je EU pripravljala novo zakonodajo na tem področju. Sedaj je čakanja dovolj, obenem pa je Bard doživel še nekaj posodobitev.

Najopaznejša je gotovo, da odslej razume 40 jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Prav tako lahko sedaj odgovarja v petih slog, ne le v treh: kratkem, dolgem, enostavnem, profesionalnem in neformalnem. Ker ima sintetizator govora, lahko tudi govori. Bard je naredil velik korak tudi k dostopnosti izdelkov, saj si lahko pogovore shranimo ali pa celo delimo povezavo, ki nas pripelje na konkreten dogovor. Kodo, ki jo ustvarja Bard, je možno izvoziti, denimo pythonsko neposredno v Replit.

Bolje se razume tudi s slikami. Te lahko sedaj neposredno nalagamo, podobno kot je vhodni parameter besedilo. Bard lahko slike analizira in opiše. Še vedno pa ostaja...

Slo-Tech - Čeprav GPT-4 obstaja že nekaj časa in ga naročniki ChatGPT tudi že lahko uporabljajo, je OpenAI šele sedaj najavil splošno dostopnost tega jezikovnega modela. To v praksi pomeni, da ni treba več čakati na vabilo, temveč imajo dostop vse stranke, ki naročijo plačljiv dostop. Na enak način so dostopni tudi GPT-3.5 Turbo, DALL·E in Whisper API.

GPT-4 je izšel marca, odtlej pa je prošnjo za vabilo oddalo več kot milijon strank. Do danes ga uporabljajo že številni izdelki, ki imajo dostop do modela prek API. Sedaj je GPT-4 na voljo strankam z zgodovino plačil, torej obstoječim naročnikom, medtem ko bodo vsi novi naročniki dostop pridobili najpozneje konec meseca. V trenutno dostopni verziji lahko model na enkrat ustvari do 13 strani besedila (8K). Sčasoma bodo te omejitve višje, so dodali.

Predhodnik, GPT-3, pa se bo počasi upokojil. OpenAI je dejal, da ga bodo aktivno podpirali do januarja prihodnje leto, nato pa bodo model ugasniti, da bi lahko računsko moč koristneje uporabili za...

Slo-Tech - Googlovi inženirji trdijo, da je najnovejša različica njihovega kvantnega računalnika tako zmogljiva, da v sekundah preračuna, kar bi klasičen superračunalnik grizel 47 let. To trdijo v najnovejšem znanstvenem članku, kjer opisujejo kvantni računalnik s 70 kubiti oziroma bolj pošteno povedano njegov delujoč prototip, ki uporablja Random Circuit Sampling (RCS).

Kvantni računalnik Sycamore je imel pred štirimi leti 53 kubiti in Google je že tedaj trdil, da so dosegli kvantno premoč. Tako se imenuje dosežek, ko je kvantni računalnik sposoben izračunati, česar klasični računalnik v razumnem času ne bi mogel. Kasneje je na dosežek padla senca dvoma, ko so kitajski raziskovalci pokazali, da je s pametnim algoritmom enak problem rešljiv tudi s konvencionalnim računalnikom.

Z novim kvantnim računalnikom, ki uporablja RCS, pa dokazujejo, da naj bi klasični računalniki sedaj res ostali zadaj. Novi računalnik naj bi bil okoli 240-milijonkrat zmogljivejši od tistega izpred štirih let. A ob...

Slo-Tech - Minil je 1. julij, letala pa tudi teden dni pozneje ne padajo z neba, ker bi jih 5G motil. Lani so v ZDA sprejeli odlog postavitve omrežij 5G v okolici nekaterih letališč za leto dni, torej do 1. julija letos, da bi v tem času poiskali rešitve za sožitje letalskega prometa in nove tehnologije. Že maja letos je bilo jasno, da novega zamika ne bo, zato so se vnovič pojavila svarila, da bi lahko 1. julija videli množične zamude in odpovedi letov v ZDA. Zgodilo se ni nič.

Celotna zgodba letal in 5G je omejena na ZDA, ker 5G tam uporablja pas C (3,7-3,98 GHz), radarski višinomeri na letalih pa 4,2-4,4 GHz. V Evropi bojazni ni, ker je razmak med 5G in višinomeri dvakrat večji. Vsaj 400 MHz pa je že dovolj, da nevarnosti za interferenco ni. V ZDA so v minulem letu zamenjali ali na novo certificirali višinomere, da lahko varno delujejo tudi v bližini 5G. Uprava za letalstvo (FAA) je dala prevoznikom sicer časa do februarja 2024, da to storijo na vseh svojih letalih, zato so si...

Slo-Tech - Ogromna skupina znanstvenikov z vsega sveta je obelodanila rezultate meritev, s katerimi so prišli doslej najbližje neizpodbitnemu dokazu o obstoju gravitacijskih valov z zelo velikimi valovnimi dolžinami - velikosti svetlobnih let. Gre za pojav, soroden gravitacijskim valovom, ki smo jih odkrili v prejšnjem desetletju, a vseeno toliko drugačen, da zahteva samosvoj način merjenja, z opazovanjem pulzarjev.

Pred osmimi leti smo bili priča enemu najbolj prelomnih dogodkov v opazovanju vesolja, dokazu obstoja gravitacijskih valov, ki so odprli povsem novo polje raziskovanja kozmičnih dogodkov. Napovedal jih je že Albert Einstein s splošno teorijo relativnosti pred več kot stotimi leti, toda ravno stoletje je trajalo, da smo jih ljudje znali dejansko pravilno zaznati. Gravitacijski valovi so gube v strukturi prostor-časa, oziroma vesolja, ki nastanejo ob pospeševanju velikih količin mase - na primer pri zlivanju manjših črnih lukenj. Gravitacijski valovi ob takšnih dogodkih imajo...

Slo-Tech - Prvikrat je poizkusila poleteti junija 1996, a ni šlo po načrtih. Tudi vdurgo, leto pozneje, vzlet ni uspel brez napake. Nato pa je šlo kot po maslu in do danes je Ariane 5 vzletela 116-krat. Velika večina izstrelitev je bila uspešnih, s čimer je evropskim državam zagotavljala zanesljivo dostavo tovora v orbito. Njeni potniki so bili tudi Herschel, Planck, Rosetta in JUICE, pa tudi teleskop James Webb. A sčasoma se vse stvari končajo.

Ariane 5 bo zadnjikrat poletela danes zvečer, ob 23.30 po slovenskem času se odpre poldrugo uro dolgo okno, ko bo z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za telekomunikacije in nemški geostacionarni satelit za civilne telekomunikacije. Kaj sledi sedaj?

Da Ariane 5 ne bo mogla leteti v nedogled, je postalo jasno že pred desetletjem. Modernejše rakete so pač učinkovitejše in cenejše. Logična naslednica je Ariane 6, ki bo bržkone nared šele po prihodnjem poletju. S tem je Evropa v neprijetnem položaju, ko je leto...

Slo-Tech - Za nami je najtoplejši dan, odkar potekajo sistematične meritve vremena. V ponedeljek je bila povprečna temperatura na planetu prvikrat višja od 17 °C, s čimer je bil presežen rekord vse od 19. stoletja. Hkrati je bil minuli junij najtoplejši junij v zgodovini meritev.

Globalne temperature sicer v povprečju rastejo, dogajanje vsako leto pa je odvisno od pojava El Niño. Letos je ta pojav spet aktiven, kar pomeni, da bodo temperature v globalnem povprečju višje. Tudi doslej najtoplejše leto 2016 se je namreč zgodilo, ko je bil El Niño na višku.

V ponedeljek je bila povprečna globalna temperatura 17,01 °C, s čimer smo podrli rekord 16,92 °C doslej. Tega so izmerili 24. julija 2016 in tudi 14. avgusta 2016. Pojav El Niño povzroči segrevanje zgornji slojev vode v vzhodnem delu Pacifika, kar vpliva na vremenske razmere v tistem delu sveta in tudi globalno. Pojav je periodičen in se ponovi vsakih nekaj let, a se perioda spreminja.

Globalno temperaturo lahko sorazmerno natančno določimo...

Slo-Tech - Raziskovalci observatorija za nevtrine IceCube so posneli prvo "fotografijo" naše galaksije, ki ni nastala z zaznavo fotonov, temveč nevtrinov. Gre za sicer zelo grobo podobo, ki pa je izkaz napredka v naši obravnavi nevtrinov.

Dolga tisočletja so bili opazovalci vesolja omejeni na en sam način opazovanja: z vidno svetlobo. V prejšnjem stoletju so znanstveniki postopno uvajali nove načine, in sicer s širjenjem spektra svetlobe, ki so jo znali zaznati, denimo s prvimi radijskimi teleskopi v tridesetih. Korenit prelom je v tem tisočletju pomenil nastop povsem nove sorte obsevatorijev, ki prepoznajo gravitacijske valove. S tem nosilci informacij še vedno niso povsem izčrpani, saj nam mnogo lahko bržkone povedo tudi masni delci. Oziroma delec, kajti tu je izbira zelo zožana, saj so objekti z maso mnogo počasnejši od svetlobe, zato ni smiselno pričakovati, da bi denimo protoni ali nevtroni do nas leteli iz oddaljenih galaksij. Lahko pa to očitno počno nevtrini, še vedno precej...

ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

Slo-Tech - Naslov je namenoma provokativen. Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah. Letošnji seznam je še daljši kot običajno, ker so vključili vse revije iz zbirke Web of Science Core Collection. Za razliko od prejšnjih let so faktorji vpliva izračunani na eno decimalno mesto in ne več na tri.

Na tem seznamu je revija CA: A Cancer Journal for Clinicans na prvem mestu s faktorjem vpliva 254,7. Sledijo ji Lancet s 168,9, New England Journal of Medicine s 158,5 in Journal of the American Medical Association s 120,7. Prva splošna revija je šele na 18. mestu, in sicer je to prestižni Nature s 64,8. Te številke jasno povedo, da imajo revije s področja medicine najvišje faktorje vpliva. Niso najboljše, temveč je to specifika področja.

Faktorji vpliva se izračunajo tako, da se število citiranih člankov iz revije v minulih dveh letih (2020, 2021) deli s...

BBC - Podjetje Virgin Galactic, ki želi ustvariti posel iz turističnih poletov v vesolje, je danes izvedlo prvi komercialni polet. Galactic 01 je poletel z izstrelišča Spaceport America v Novi Mehiki z dvema pilotoma in štirimi potniki na krovu. Trije so bili pravi komercialni turisti - v resnici italijanski vojaki - eden izmed četverice pa je bil inštruktor iz Virgin Galactica, ki je nadziral polet.

Po več letih zamud in premikov je torej Virgin Galactic poletel, kar se bo naslednjič zgodilo že avgusta. VMS Eve se je povzpel do višine 14 kilometrov, kjer je odvrgel raketo VSS Unity, ki je začela pot proti orbiti. Od tam je bilo možno opazovati ukrivljenost Zemlje, vesoljsko črnino in lebdeti v občutku breztežnosti. Dvajset let po začetku sanj je Richardu Bransonu torej uspelo, da je dobil prve komercialne potnike in jih uspešno pripeljal do orbite.

Polet je trajal 72 minut, dosegel pa je višino 85 kilometrov. To je že v območju, ki ga NASA priznava kot vesolje. Virgin Galactic sicer...

Slo-Tech - Evropska komisija in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta izdala skupno poročilo o novem pogledu na podnebje in varnostno problematiko, v katerem izpostavljata neurejenost spreminjanja podnebja in geoinženirnga. Pozivata k začetku mednarodnih pogovorov o pravnem okviru, ki bi opisoval namerne posege v atmosfero oziroma geoinženiring. Zamisel ni nova, podlago pa ima v naravnih dogodkih.

Izbruhi ognjenikov v preteklosti so že zastrli sonce in za nekaj mesecev ali celo let znižali globalne temperature. Tak primer je leto 1816, ki je znano kot leto brez poletja, ker so bile globalne temperature 0,4-0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja vsled izbruha vulkana leto pred tem. Delci v ozračju so namreč odbijali več sončne svetlobe, kar je povzročilo upad temperatur. Zaradi globalnega segrevanja, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, so znova oživele ideje, da bi na podoben način lahko znižali globalne temperature. A medtem ko so posledice naraščajoče...

Slo-Tech - V Nemčiji končujejo izgradnjo prve sončne strehe nad avtocesto, ki predstavlja pilotni projekt za izkoriščanje teh površin za proizvodnjo zelene električne energije. Na počivališču Hegau-Ost na avtocesti A81 Baden-Württemberg so danes pokazali rezultate projekta PV-Süd, ki ga predstavlja 12 x 14 metrov velika "streha", ki je 5,5 metra nad voziščem in je pokrita s sončnimi paneli. Proizvedla naj bi okrog 40.000 kWh električne energije na leto, kar ustreza porabi desetih gospodinjstev.

Gre za pilotni projekt, ki je sicer manj atraktiven od ambicioznih načrtov na začetku leta 2019. Tedaj so načrtovali, da bodo paneli stali nad glavnim voziščem na avtocesti, sedaj pa so na pomožni cesti ob počivališču. V nadaljevanju projekta bodo preverjali, kje bi še lahko postavili podobne sončne strehe. Investitor poudarja, da je potencial velik, prednosti pa tudi. Pokritje avtoceste s sončnimi strehami bi izboljšalo tudi varnost, saj bi jih lahko osvetlili, hkrati pa bi preprečili padavine....

Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.

V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni...

Slo-Tech - Današnje prenosne elektrike ne bi bilo v moderni obliki, če ne bi v 80. letih uspel razvoj litij-ionskih baterij, ki jih je Sony komercializiral v začetku 90. let, danes pa jih uporabljajo vse prenosne elektronske naprave. Razvoj se je začel v naftnem gigantu Exxon v 70. letih, ko je svet pestila naftna kriza, a so kasneje razvoj preusmerili drugam. Kjer je Exxon obstal, je nadaljeval John Goodenough, tedaj profesor na Oxfordu. V nedeljo je v Teksasu John Goodenough umrl v starosti sto let.

John Goodenough, ki je po izobrazbi fizik, a je leta 2019 kot najstarejši nagrajenec v zgodovini prejel Nobelovo nagrado za kemijo, je svojo raziskovalno pot začel na slovitem MIT-u. Tam je delal od leta 1952 do 1976, ko se je preselil na oxfordsko univerzo. Na MIT-u je postavil temelje za razvoj modernega prepisljivega pomnilnika (RAM), saj je delal na teoriji magnetizma (Goodenough-Kanamorijeva pravila). Na Oxfordu se je ukvarjal z baterijami, ki so jih bili Exxonu prignali do kovinske...

Slo-Tech - Na letošnjem DEFCON-u, ki bo potekal avgusta, bo ameriška vojska prvikrat organizirala tudi tekmovanje v napadu na računalniški sistem satelita, ki je v orbiti. Izziv so pripravljali štiri leta, sedaj pa bo šlo zares. Podvig Hack-A-Sat 4 je klasično CFT (Capture the Flag) tekmovanje, ki predstavlja četrto iteracijo hekanja satelita. A medtem ko so Hack-A-Sat 1, 2 in 3 potekali na klonu, bo štirica namenjena napadu na pravi satelit.

Kvalifikacije so potekale 1. in 2. aprila letos. Satelit Moonlight so potem v orbito poslali 5. junija letos, kjer čaka na finale, ki bo potekal med 11. in 13. avgustom. Moonlight je bil izstreljen prav z namenom, da vanj nato vdrejo, zato ima številne varnostne mehanizme. Med drugim nima aktivnega pogona, zato ne glede na izid tekmovanja ne more predstavljati grožnje za druge satelite v orbitah. V kvalifikacijah je sicer sodelovalo 380 ekip, najboljši osem pa se je uvrstilo na DEFCON.

V preteklosti pa so etični hekerji že uspeli priti v druge satelite...

Slo-Tech - Epilog je dobila bizarna zgodba izpred meseca dni, ko je odvetnik uporabil ChatGPT in na ameriško sodišče poslal povsem nesmiselno vlogo, v kateri je citiral več neobstoječih primerov. Ko so odvetniki nasprotne stranke to ugotovili in sodišče obvestili o zapletu, se je nepazljivi odvetnik sicer opravičil, sodišče pa je o nadaljnjih potezah še razmišljalo. Sedaj jih poznamo.

Zvezno sodišče je odločilo, da morajo nepazljiva odvetnika Steven Schwartz in Peter LoDuca in njuna pisarna Levidow, Levidow, & Oberman plačati 5000 dolarjev kazni. Eden izmed odvetnikov je vlogo napisal, drugi jo je namreč podpisal. Ob tem je sodnik Kevin Castel primer tudi zavrgel, ne le zaradi ChatGPT, temveč ker so bili argumenti dejansko neobstoječi. Hkrati pa morata oba odvetnika o tem pripetljaju obvestiti svojo stranko ter sodnike, katerih imena so navedli v vseh neobstoječih primerih.

Sodnik je ob tem dodal, da tovrstno početje trati čas in denar sodišč in drugih strank v postopkih. Hkrati negativno...

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Reuters - Posodobljeni pravilnik za 66-to podelitev glasbenih nagrad Grammy najbolj natančneje doslej določa, kolikšno vlogo imajo lahko strojni algoritmi pri nastanku pesmi, ki se potegujejo za nagrade. Ne prav veliko.

Ta hip je strojno generiranje zvoka in govora na videz malo manj razvpito od tistega za besedila in slike, toda vtis je varljiv, saj tudi tu strojno učenje napreduje z velikimi koraki. Zato tudi področje glasbe vse bolj čuti pritisk strojno generiranih vsebin, kar je v zadnjih mesecih ponazorilo nekaj zanimivih dogodkov, kot je bil denimo vznik skrivnostne računalniške verzije Draka, ali pa najava Paula McCartneyja, da bodo s pomočjo strojne inteligence lansirali še en, zadnji komad Beatlesov. Ker je računalniška obdelava podatkov že dolgo časa praktično neobhoden del nastajanja popularne glasbe, so kriteriji za podeljevanje največjih nagrad lahko pokazatelj, koliko in na kakšne načine si strojno učenje tjakaj utira pot. Če gre soditi po najnovejšem pravilniku za nagrade...

Slo-Tech - FIFA je objavila poročilo o dogajanju med minulim svetovnim prvenstvom v nogometu, ki ga je pripravila njena služba za zaščito na družbenih omrežjih SMPS (Social Media Protection Service). Med svetovnim prvenstvom so analizirali več kot 20 milijonov objav, med katerimi je bilo 20.000 zlonamernih. Največ se jih je usulo med četrtfinalno tekmo, na kateri je Harry Kane zastreljal enajstmetrovko proti Franciji.

SMPS je spremljala vse večje platforme, zlasti Twitter, Instagram, Facebook, TikTok in YouTube. Pri tem si je pomagala tako z umetno inteligenco kakor z ljudmi. Skupno so kot problematične označili 434.000 objav, med katerimi je bilo 20.000 potrjeno zlonamernih. Te so prihajale z 12.600 različnih računov. SMPS avtomatično spremlja objave in v primeru zaznanih kršitev te prijavi upravljavcem omrežij, ki jih odstranijo. Dodatna storitev pa je moderiranje, ki jo FIFA nudi zainteresiranim posameznikom ali ekipam. FIFA lahko v tem primeru z njihovih profilov avtomatično...

Slo-Tech - Emisije toplogrednih plinov so še vedno rekordne, kažejo najnovejši podatki. V zadnjem desetletju (2013-2022) so povprečni letni izpusti znašali 54 gigaton CO₂e, kar je največ v zgodovini. V tem času je segrevanje doseglo 1,14 °C oziroma porast 0,2 °C na desetletje, kar je prav tako rekordno. Pozitivna novica je, da se rast emisij upočasnjuje, kar bi se lahko v prihodnosti prevesilo celo v zniževanje emisij.

Zmanjkuje pa časa, da bi ostali pod mejo povišanj temperature za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo. Do tja nas loči še kumulativno okrog 250 gigaton emisij, kar bomo dosegli že v nekaj letih, ocenjujejo raziskovalci. Trenutno desetletje je zato ključno pri obvladovanju podnebne krize, pravi Piers Forster direktor Priestley Centre for Climate Futures na Univerzi v Leedsu. Potrebni so spremembe politik in ukrepi. Ena zadnjih priložnosti bo Cop28, ki bo novembra potekal v Združenih arabskih emiratih. Tam bodo odločevalci iskali načine, kako se vrniti nazaj k ciljem iz...

Slo-Tech - Samovozeči avtomobili, s katerimi je Waymo prevozil že več kot milijonov kilometrov, so imeli prvo nesrečo, v kateri ni nastala le gmotna škoda. V rednem poročilu so zapisali, da je eno izmed vozil minuli mesec v San Franciscu povozilo psa, ki nesreče ni preživel. Waymo pravi, da je bila nezgoda neizogibna, čeprav je bil v vozilu rezervni voznik.

Avtomobil Jaguar I-Pace je vozil po ulici Toland v bližini Waymove garaže, ko je pes pritekel na cesto. Takrat je vozilo uporabljalo avtonomni način delovanja, četudi je na voznikovem sedežu sedel človek. Pes je pritekel tako nenadno izza ob cesti parkiranega vozila, da trka ni bilo možno preprečiti, so zapisali. Sistem je psa zaznal še pred trkom, a vozila ni mogel ustaviti. Človek v vozilu psa ni videl. Dodajajo, da je pes tekel "po nenavadni trajektoriji in hitro", zato vozilo ni zaviralo.

NHTSA (National Highway Traffic Association) zahteva, da proizvajalci in operaterji avtonomnih vozil poročajo o vseh nezgodah, ki se končajo s...

Slo-Tech - Ameriška Uprava za hrano in zdravila je preklicala dovoljenje za uporabo cepiva Janssen proti covidu, kar je bilo pričakovano in za kar je proizvajalec zaprosil sam. Rok trajanja za zadnje dobavljene šarže v ZDA je potekel 7. maja, v zadnjih mesecih pa povpraševanja po tem cepivu ni bilo, zato tudi ni bilo novih naročil. Janssen se je odločil, da cepiva ne bo več razvijal in prilagajal novim variantam virusa, zato so FDA zaprosili za preklic dovoljenja za uporabo. FDA je to tudi storila.

Cepivo Janssen je imelo razburkano, a kratko pot. Kako hitro je splahnelo zaupanje vanj, priča propadla zaloga v ZDA. Čeprav je bilo dobavljenih 31,5 milijona odmerkov, so jih uporabili le 19 milijonov. Preostalim je potekel rok trajanja, zato bodo uničeni. S tem se končuje pot cepiva, ki je bilo v ZDA odobreno 27. februarja 2021, a so ga že 13. marca začasno prenehali uporabljati. Premor je sicer trajal le 11 dni, a je bilo zaupanje v cepivo nepovratno uničeno. Kasneje so uporabo cepiva omejili...

Slo-Tech - Prek vikenda se je razširila novica, da naj bi se umetna inteligenca, ki je upravljala z ameriškim vojaškim dronom med simulacijo v avtonomnem načinu, strgala z verige in "ubila" svojega človeškega nadzornika. V resnici naj bi šlo le za hipotetičen scenarij, ki ga še niso izvedli niti v simulirani obliki.

23. in 24. maja je v Londonu potekala konferenca Future Combat Air and Space Capabilities Summit, na kateri so strokovnjaki predstavljali najnovejše izsledke v rabi vojaških zrakoplovov; med drugim nauke iz vojne v Ukrajini in zadnje krike tehnike v avtonomnem letenju. Tu je kar nekaj obrvi privzdignilo pričevanje ameriškega polkovnika Tuckerja Hamiltona, ki je vodja operativne skupine za testiranje dronov in avtonomnega letenja v vojaški bazi Eglin na Floridi. Možakar je namreč navrgel, da naj bi se med eno od simulacij, v kateri so preizkušali avtonomen let dronov med bojnimi nalogami, umetna inteligenca uprla človeškemu nadzorniku in ga uničila, da bi lažje izvedla zadano...

Slo-Tech - Največja ameriška zavarovalnica State Farm je sporočila, da v Kaliforniji ne bo več možno skleniti zavarovanja stanovanja, ker to ni več ekonomsko upravičeno. Eden glavnih razlogov je čedalje več naravnih katastrof, ki so v tej zvezni državi zaradi globalnega segrevanja intenzivnejše od povprečja.

V Kaliforniji je bilo leta 2022 kar 7490 gozdnih požarov, kar je več kot leto pred tem. To sicer ni absolutni rekord, je pa del 40-letnega trenda povečevanja števila in obsega požarov. Kalifornija je med deli ZDA (in tudi sveta), na katere podnebne spremembe najmočneje vplivajo, in sicer na področju poplav, erozije, gozdnih požarov, kmetijstva, preskrbe z vodo in uničenja naravnih habitatov. Med prvimi, ki si to izračunajo v dolarjih, so seveda zavarovalnice. Iz State Farm so zato sporočili, da so se tako odločili zaradi povečanih stroškov gradnje, strmo naraščajoče izpostavljenosti katastrofam in težav s pozavarovanjem. Tiskovni predstavnik je povzel, da State Farm ne more vplivati na...

Slo-Tech - Pred dobrimi tremi desetletji so Rusi končali vrtanje na polotoku Kola, kjer so prodrli najgloblje pod zemljo. Supergloboka vrtina je merila 12 kilometrov. V 90. letih se je vrtanje zaradi pomanjkanja sredstev ustavilo in danes ima luknja neslavno zavarjeni pokrov, ki ne razkriva globine pod seboj. Sedaj bodo Kitajci poizkusili prevzeti štafeto.

V severnozahodni kitajski provinci Šindžjang so ta teden začeli vrtati. V puščavi Taklimakan želijo doseči globino vsaj 11,1 kilometra, s čimer bi se močno približali ruskemu rekordu. S tem bodo prodrli skozi 10 zgodovinskih plasti, a še vedno ostali krepko v skorji. Ta pod kontinenti v povprečju meri 30 kilometrov, med tem ko je pod oceani tanjša, tudi samo nekaj kilometrov.

Kitajska se želi na vse načine dokazati kot svetovna in tudi znanstvena velesila. Spomnimo, da je ta teden Kitajska poslala v vesolje tudi prvega civilista. Predsednik Ši Džinping je že leta 2021 dejal, da bodo okrepili raziskave sestave Zemlje, kar vključuje tudi...

Nature - V Indiji, ki je ena največjih valilnih doktorskih študentov ni podoktorskih sodelavcev, so letos krepko spremenili šolski kurikulum na nižjih ravneh. Odslej se učenci do 16. leta starosti sploh ne bodo več srečali z evolucijo, s periodnim sistemom ali z vsebinami o virih energije. Tako so ukinili vse vsebine o onesnaževanju vode, zraka, o virih energije in njihovem upravljanju. Oklestili so biologijo, kemijo, geografijo, fiziko in matematiko. Strokovnjaki so nad spremembami zgroženi, saj so še bolj drastične, kot se je napovedovalo aprila, ko so prvikrat protestirali.

Čeprav je 4500 znanstvenikov, učiteljev in komunikatorjev znanosti podpisalo poziv proti rezom, se pristojno telo NCERT (National Council of Educational Research and Training) ni odzvalo. Težava je globlja, kot se zdi na prvi pogled. Če se otroci v 9. razredu ne bodo učili o evoluciji, v 10. razredu pa o periodnem sistemu in magnetizmu, se marsikdo tega sploh ne bo učil. To so namreč zadnji razredi, ko so...

Slo-Tech - V Fukušimi se mudijo inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko agencijo (IAEA), ki bodo še zadnjikrat preverili japonski načrt za izpust več kot poldrugega milijona ton radioaktivne vode v morje. Načrt vse od predstavitve pred dvema letoma buri duhove, a vode je veliko in nekam pač mora iti. Načrtu ostro nasprotujejo ribiči in sosednje države.

Inšpektorji iz 11 držav se bodo sestali s predstavniki oblasti in vodstvom nesrečne elektrarne, nato pa si bodo ogledali ostanke jedrske elektrarne. Obisk bo trajal pet dni, nato pa bodo do konca meseca izdali poročilo. Če bo poročilo pozitivno in bo tudi japonski regulator odobril izpuste, bodo jeseni začeli pretakati vodo iz veliki balastnih bazenov v morje.

Zaradi hudega nasprotovanja sosednjih držav in ribiških skupnosti je Japonska za pomoč prosila IAEA. Ta naj bi zagotovila, da je načrt resnično varen. Japonska poudarja, da bo izpuščanje trajalo več desetletij, voda pa bo po ceveh tekla globoko v morje. Pri tem poudarjajo, da bo voda...

Slo-Tech - Redke zemlje sicer niso tako izjemno redki elementi, imajo pa troje nesreč: so večinoma zelo razpršeni v zemeljski skorji, tako da pridobivanje ni ekonomično, vse znane omembe vredne zaloge so trenutno na Kitajskem, in v moderni elektroniki so nujno potrebni. Zato je dobrodošla Canonova novica, da so razvili kvantne točke OLED, ki jih ne potrebujejo, niti ne potrebujejo indija, ki je danes glavna sestavina kvantnih pik. Manj sicer navdušuje dejstvo, da uporabljajo svinec.

Nikkei poroča, da je Canon razvil material za panele za organske svetleče diode (OLED), ki ne vsebuje kritičnih material (critical raw materials). Gre za kvantne pike (QD), ki so napravljene iz polprevodne snovi in merijo zgolj nanometer v premeru. Ob vzbujanju z električnim tokom ali vpadlo svetlobo barvito zažarijo. Trenutno se uporabljajo v televizorjih OLED višjega cenovnega razreda.

V trenutni izvedbi jih sestavlja indijev fosfid. Indij sicer ne sodi med redke zemlje, sodi pa med kovine, ki so sorazmerno...