Arhiv novic @ Slo-Tech

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative ability of adult corticospinal neurons je dostopen na Nature Neuroscience.

AnandTech - Na 22. konferenci Hot Chips, katera vsako leto poteka na Stanfordski univerzi, je AMD razkril nekaj podrobnosti o zasnovi njegovih prihajajočih procesorjev. Pri Anandtechu so spisali obširen članek na to temo.

Naj ponovimo, AMD pripravlja nove procesorje za vse tri segmente trga (low end/low power, mainstream, high end), temelječe na arhitekturah Bobcat, Llano in Bulldozer. Kjer bo Lliano le derivat obstoječega Phenoma II, so pri preostalih dveh AMDjevi inženirji konkretno zavihali rokave.

Bobcat - Atom s podporo dinamičnemu razvrščanju ukazov

Zaradi želje po zmanjšanju porabe energije je bil Atom prvi Intelov procesor po P6, ki ni podpiral neurejenega izvajanja ukazov, čeprav omenjena tehnika zaradi izogibanja podatkovnim nevarnostnim zmanjša zastoje v cevovodu in posledično precej pripomore k zmogljivosti stroja.

AMD želi z vpeljavo te tehnike v svoje nizko energijske procesorje zmanjšati razlike v zmogljivosti netbook/nettop računalnikov in njihovimi polnokrvnimi brati, oziroma izboljšati razmerje med zmogljivostjo in porabo energije, s tem pa predstavlja konkurenco tudi Intelovim CULV procesorjem. Glede na to, da so ostali detajli mikroarhitekture (z izjemo več nitnosti, katere Bobcat jedro ne podpira, in implementacije preimenovanja registrov na bolj energijsko varčen način) skupaj s taktom procesorja identični Atomu, lahko pričakujemo opazen dvig zmogljivosti.

Bobcat bo za razliko od Atoma naprodaj le v integrirani obliki, na silicijevi rezini pa bo vedno še grafično jedro. Prvo manifestacijo nove arhitekture bo tako predstavljal Ontario, kateri bo vseboval dve Bobcat jedri, podrobnosti o grafičnem jedru pa ostajajo še skrite. Izdelan bo v 40nm tehniki (Atomi so izdelani v 45nm) in bo tako TSMCjev prvi x86 procesor, dobavljiv pa naj bi bili okrog novega leta.

Buldožer

Bulldozer prinaša veliko novost na področju simultanega izvajanja več (če smo natančni dveh) niti na enem procesorskem jedru. Namesto enega razvrščevalnika in izvršilne enote za celoštevilčne operacije in enega razvrščevalnika in izvršilne enote za operacije v plavajoči vejici (kar AMD poimenuje tudi celoštevilčno jedro in jedro za delo s plavajočo vejico), ima Bulldozer eno celoštevilčno jedro več. AMD trdi, da so na ta način relativno malo povečali velikost ene sredice (+12%), ampak konkretno pripomogli k hitrosti izvajanja dveh niti hkrati (seveda se predpostavlja, da uporabnik izvaja večji delež celoštevilčnih operacij).

Vsako celoštevilčno jedro bo imelo po 16 KB lastnega L1 predpomnilnika, dvo vhodna enota za delo s plavajočo vejico pa bo lahko brala podatke z obeh. Vsa tri "jedra" si bodo delila skupen L2 predpomnilnik. Razlike v mikroarhitekturi bodo še daljši cevovod, posledično izboljšano napovedovanje skokov in agresivnejši vnaprejšni bralnik ukazov.

Končni izdelki bodo vsebovali od 1 do 4 takšna jedra in bodo klasificirani kot 4 do 8 jedrniki. Poleg tega bodo novi procesorji vsebovali ekvivalent Intelovemu Turbo Boostu, ki omogoča izklop posameznih jeder (torej parov jeder po standardni klasifikaciji) v aplikacijah z nizko stopnjo paralelnosti in dvig takta preostalih jeder.
Datuma izida Buldožerja s strani AMDja ni bilo, se pa špekulira da bo to enkrat poleti 2011. Procesorji bodo izdelani v 32nm tehnologiji.

Slo-Tech - V Sloveniji so pred kratkim pričele potekati intenzivne debate o projektu eZdravje, zlasti zaradi sumov nepravilnosti ter seveda razmeroma visoke cene (več kot 130 milijonov EUR).

Zato je za slovensko ministrstvo za zdravje in davkoplačevalce lahko nadvse zanimiva novica iz portala OSOR.eu, da mednarodna skupina strokovnjakov razvija odprtokodni zdravstveni informacijski sistem.

Projekt pa ni v nekih meglenih začetkih, pač pa poteka že kar intenzivno in se celo že uporablja v praksi. Razvijalci iz Brazilije, Nemčije, Grčije in Francije sicer nameravajo razviti popoln sistem za vodenje digitalne zdravstvene kartoteke, vključno s hrambo in upravljanjem osebnih podatkov pacientov, predpisovanjem receptov, zaračunavanjem zdravstvenih storitev, zbiranjem in analizo epidemoloških in različnih statističnih podatkov ter upravljanjem zalog medicinskega materiala.

Projekt Medical je tako usmerjen predvsem v družinsko medicino in zdravstveno varstvo na primarni ravni, vsebuje pa informacijsko podporo tako za standardiziran vnos podatkov o boleznih, kot tudi različnih socio-ekonomskih kazalnikov, kar omogoča osnovo za statistične analize in posledično boljše načrtovanje zdravstvenih politik in preventivo. Med drugim vsebuje tudi "genetski" modul, ki omogoča analizo zdravstvenih tveganj za posameznega pacienta, modul za vnos in analizo podatkov iz analiz krvi, itd.

Soroden projekt pa je projekt Hospital, ki je namenjen informatizaciji bolnišnic. Prva različica programa bo izšla v kratkem, program pa je zasnovan modularno in visoko skalabilen. Oba projekta sta izdana pod odprtokodno GNU GPL licenco.

Gre za obsežen projekt, in razvijalci vabijo vse zainteresirane k sodelovanju na različnih področjih - od prevodov (lokalizacije), ko dodajanja novih funkcionalnosti, testiranja in zagotavljanja kakovosti. Ker seveda ne gre za "običajno" aplikaciji, je seveda smiselno, da pri projektu sodelujejo zlasti posamezne zdravstvene ustanove ali celo države.

Mimogrede, ustrezna informatizacija zdravstva, zlasti pa ustrezen zajem in statistične obdelave podatkov bi lahko dobesedno reševale življenja.

Na vladnih spletnih straneh namreč lahko najdemo zanimiv dokument iz leta 2008, z naslovom Državni program obvladovanja raka v Sloveniji. Dokument navaja kar nekaj ugotovitev, nad katerimi bi se morala zamisliti tako zdravstvena politika, kot tudi javnost.

Navedli bomo dve. Dokument omenja rezultate neke kanadske študije iz leta 2004, kjer so primerjali narativno (opisno) in sinoptično (strukturirano) obliko medicinskega izvida. Izkaže se, da je v primeru opisnega izvida (tak žal prevladuje pri nas) iz izvida mogoče dobiti le dobrih 45% informacij potrebnih za nadaljnje zdravljenje. V primeru sinoptične oblike zapisa (kjer zdravnik izvid napiše tako, da podatke vnese v ustrezen obrazec) pa je iz zapisa mogoče pridobiti 99% potrebnih informacij, poleg tega je takšen izvid mogoče enostavno računalniško in statistično obdelati.

Druga ugotovitev pa je še bolj zaskrbljujoča. Kot namreč ugotavljajo avtorji Državnega programa obvladovanja raka v Sloveniji je leta 1994 je znani nemški patolog, profesor Paul Hermanek, predstavil rezultate analize zdravljenja raka danke v sedmih velikih nemških mestih. Analiza je pokazala, da se - odvisno od ustanove oz. kirurga - verjetnost ozdravitve pacientov giblje od slabih 40% do več kot 80%.

Avtorji omenjenega programa obvladovanja raka pa na strani 77 ugotavljajo odsotnost primerjave kakovosti zdravljenja v različnih slovenskih bolnišnicah ter nasploh glede po posameznih zdravnikih (kirurgih). Tako ni jasno kakšne so stopnje preživetja bolnikov glede na posamezne bolnišnice ali kirurga, kakšne so povprečne ležalne dobe, kakšno je število pooperativnih zapletov, koliko je posegov za katere se kasneje izkaže, da so bili nepotrebni, itd. Bolnišnice so zaradi načina financiranja močno zainteresirane za odpiranje novih programov, kvalitete izvajanja teh programov pa ne izvaja nihče. Ustrezna informatizacija in zlasti statistična obdelava podatkov pa bi hitro privedla do spoznanja katere ustanove ne izpolnjujejo minimalnih standardov zdravljenja.

In če to morda ni v interesu bolnišnic, je gotovo v interesu bolnikov. Vprašanje pa je, ali bomo državljani spoznali, da projekt ustrezne informatizacije zdravstva ni zgolj še ena "korupcijska" zgodba, pač pa prvovrstno politično vprašanje, od katerega so odvisna naša življenja. Dobesedno.

Delo - Kronično srčno popuščanje je bolezen, kjer bolniki trpijo zaradi slabše zmožnosti srca za črpanje krvi po telesu. Bolezen prizadene do 3 odstotke prebivalstva, predstavlja pa kar 10% bolnišničnega zdravljenja. Bolezen prizadne predvsem starejše ljudi, po nekaterih ocenah ima to obolenje kar 10 odstotkov starejših od 70 let. Prognoza bolezni je razmeroma slaba, saj polovica bolnikov umre v štirih letih.

To pa se utegne spremeniti. Raziskovalci Michael Böhm, Karl Swedberg, Michel Komajda, Jeffrey S. Borer, Ian Ford, Ariane Dubost-Brama in drugi so namreč pred kratkim predstavili rezultate klinične študije protiishemične zdravilne učinkovine ivabradin (pri nas je dostopna v registriranem zdravilu Procoralan), ki ugotavlja, da ivabradin kot dodatek k standardnemu zdravljenju pomembno zmanjša smrtnost pacientov. Prav tako je pri pacientih, ki jemljejo to učinkovino manj potreb po bolnišničnem zdravljenju.

V študiji so 3264 pacientom dajali placebo, 3241 pa ivabradin, rezultati pa so pokazali, da jemanje ivabradina zmanjša frekvenco srčnega utripa pacientov, kar vodi do manj odpovedi srca pri bolnikih.

Članek Heart rate as a risk factor in chronic heart failure (SHIFT): the association between heart rate and outcomes in a randomised placebo-controlled trial, ki opisuje rezultate klinične študije, je dostopen na spletni strani revije The Lancet.

CNet - Nevtralnost interneta je plemenit cilj, a ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji) se bodo zanj očitno zavzemali le, dokler jim bo prinašal pozitivno javno podobo in s tem dovolj denarja. AT&T je že en tak ISP, ki se ne strinja z obvezno nevtralnostjo za vsako ceno. V torek so namreč dejali, da bi bil kakršenkoli protokol nevtralnosti interneta, ki bi prepovedoval "plačano prioritizacijo" prometa, škodljiv.

V AT&T pojasnjujejo, da telekomunikacijski operaterji potrebujejo možnost postavljanja različnih cen za različne oblike internetne storitve, in dodajajo, da že imajo na stotine uporabnikov, ki plačujejo dodatno za storitve z višjo prioriteto. AT&T se seveda odziva na skupino Free Press, ki je ameriški Zvezni komisiji za komunikacije (FCC) poslala dve pismi, v katerih so označili prioritizacijo kot diskriminatorski koncept, ki bi koristil le nekaj gigantom z obilico vsebine, ki si lahko privoščijo dodatno plačilo.

Spomnimo, da je letošnjega aprila ameriško prizivno sodišče preglasovalo FCC in odločilo, da blokiranje torrentov, ki jih je izvajal ameriški ISP Comcast, ni sporno. Vse odtlej si različne liberalne skupine prizadevajo za zakonsko ureditev nevtralnosti interneta, ki je močno načeta. Svoj predlog sta pripravljala tudi Google in Verizon.

AT&T se izgovarja, da je prioritizacija internetnega prometa vgrajena že v samo zasnovo. Ko je Internet Engineering Task Force v 90. letih prenovil protokole in standarde, je omogočil dodelitev 64 različnih razredov prometa, kar efektivno pomeni prioritizacijo. Tudi RFC 2638 iz leta 1999 govori, da se pričakuje premijski internetni promet, kateremu bo dodeljen in zanj rezerviran manjši delež omrežja, a bo njegova cena veliko višja od navadnega prometa. Danes se implementacija imenuje DiffServ in omogoča velikim porabnikom interneta, da jim ISP-ji promet iz enega podjetja razvrstijo po pomembnosti (VoIP, finančne transakcije, elektronska pošta in nato ostalo). Sedaj želi AT&T tovrstno razvrščanje posplošiti med različne končne uporabnike, proti čemur je Free Press. To bi namreč pomenilo, da je promet uporabnika, ki poganja odjemalca za BitTorrent, manj vreden od prometa drugega uporabnika, ki se pogovarja po Skypu.

Techdirt - V ZDA je v pripravi zakon o varovanju novinarskih virov, ki bo podoben, čeravno nekoliko manj rigorozen od znamenitega švedskega modela. Zakon je v pripravi že nekaj časa, sedaj pa se bliža sklepnemu dejanju, to je branju in glasovanju o sprejemu. Posebej žgoče debate so se v preteklosti bile o vprašanju, ali so amaterski novinarji tudi upravičeni do zaščite svojih virov ali ne ter kam uvrstiti spletne časnike.

Senatorja Chuck Schumer (demokrat, New York) in Dianne Feinstein (demokratka, Kalifornija) sta v zakonski osnutek vrinila amandma, ki brez vsakega dvoma izvzema Wikileaks. Zakon o zaščiti novinarskih virov ne bo veljal za "spletne strani, ki se uporabljajo kot posrednik za masovno razpečevanje tajnih dokumentov", kamor sodi Wikileaks.

Je pravo novinarstvo že umrlo?

BBC - Indija je prejšnji mesec od RIM-a zahtevala dostop do podatkov, ki jih preko šifriranega protokola blackberryjev pošiljajo njihovi lastniki. Ker v Indiji blackberryje uporablja več kot milijon ljudi, je RIM popustil. Indijci so sedaj v istem slogu vsa podjetja, ki nudijo telekomunikacije (Google, Skype in celo ponudnike VPN-ja), obvestili, da ima indijska vlada zakonsko pravico do dostopa do prenesenih podatkov.

Za The Times of India so pojasnili, da mora biti vsa komunikacija dostopna organom pregona. S tem se morajo strinjati vsi ponudniki telekomunikacij, sicer v Indiji ne bodo smeli več poslovati. Carsten Casper, analitik iz podjetja Gartner, je za BBC pojasnil, da Indija v bistvu le uresničuje svoj IT Act of 2000, ki je bil prenovljen leta 2008. Prizadeti podjetji naj bi bili predvsem Google zaradi šifriranja Gmaila in Skype, ki uporablja zaprt lastniški format za avdio podatke.

engadget - Na glasbeni prireditvi Apple ni predstavljal novosti povezanih zgolj z glasbo, temveč so oživili še enega izmed starejših projektov, Apple TV. Že ob izidu prvega so povedali, da ne gre za uraden projekt, temveč zgolj za hobi projekt, ki je bolj postranskega pomena. A z novo izdajo Apple TV postane mnogo bolj zanimiv. Njegova cena bo namreč znašala vsega 100 ameriških dolarjev. Nizka cena sicer pride na račun nekoliko manjših zmogljivosti, saj Apple TV iz leta 2010 zmore predvajati zgolj videoposnetke do ločljivosti 1280 x 720 pik oz. 720p. Slednje se je napovedovalo že v obilici govoric iz bližnje preteklosti, ki so govorile, da bomo napravo v kratkem ogledali.

V primerjavi s starim Apple TV-jem bodo nedvomno nekateri pogrešali trdi disk za hrambo videoposnetkov, ki si jih želijo ogledati na televizorju. Nova različica se namreč napaja popolnoma iz oblaka, ki je sicer lahko bolj lokalne vrste - npr. vaš računalnik. Z iOS 4.2 bo Apple predstavil AirPlay, s pomočjo katerega bo strežnik za videoposnetke za Apple TV lahko postal kar iPad. Prek Apple TV bo v ZDA mogoče za le 99 ameriških centov najeti in predvajati serije v visoki ločljivosti, ki jih bosta ponujala veliki televizijski mreži FOX in ABC. Filmi v visoki ločljivosti bodo za najem nekoliko dražji, saj bodo stali $4,99.

Med ponudnike video vsebin se uvrščajo še Netflix, Youtube, Flickr in Mobile Me ter Rotten Tomatoes, ki bo omogočal ogled podatkov o filmu ter ocene drugih gledalcev. Na zadnji stranici črnega mat ohišja se nahajajo priključki za napajanje, HDMI, Ethernet in optični audio izhod poleg (micro) USB-ja. V lokalno omrežje se bo mogoče povezati še s pomočjo standarda IEEE 802.11n.

Omenjen je bil že AirPlay, ena izmed novosti v iOS 4.2, ki ga je Apple na hitro predstavil. Poleg možnosti pošiljanja posnetkov z iPada na Apple TV bo povezava delovala tudi v drugo smer, z računalnika na iOS napravo - iPad, iPod Touch ter iPhone. Poleg AirPlaya omenjene tri naprave dobijo še možnost tiskanja kar prek omrežja WiFi. iOS 4.2, s katerim bo iPad končno dobil podporo večopravilnosti, prihaja novembra.

Že na sami prireditvi pa je Apple najavil prihod iOS 4.1, s katerim bo že ob izidu opremljen novi iPod Touch. Ta prinaša obilico popravkov, recimo težave s senzorjem bližine na iPhone 4, ki ni pravilno izklopil zaslona med klicem, pohitri delovanje na iPhone 3G, odstrani hrošče v delovanju Bluetootha, omogoči prenašanje posnetkov visoke ločljivosti prek WiFi-ja in zajemanje fotografij z visokim dinamičnim območjem (High Dynamic Range, HDR).

Z iOS 4.1 prihaja še možnost izposojanja televizijskih serij ter prihaja za igričarje namenjen Game Center. Posodobitev bo prek iTunes na voljo že v prihodnjem tednu, brezplačno za iPhone in iPod Touch.

engadget - Napovedana Applova glasbena prireditev se je pravkar zaključila ter prinesla obilico novosti. V tem delu se bomo osredotočili prav na glasbeni del teh novosti, torej na nove iPode in novo različico iTunes. Prenovljeni so vsi iPodi (Shuffle, Nano, Touch), razen dobrega starega klasičnega, ki je edini še vedno zelo podoben prvotni zasnovi iz daljnega leta 2001. Podobnost sicer vidimo tudi v četrti generaciji Shuffla, saj so se po tretji generaciji na samo ohišje vrnili gumbi za prekinitev oz. nadaljevanje predvajanje glasbe ter preskok na skladbo naprej oz. nazaj, poleg gumbov za spreminjanje glasnosti. Na tretji generaciji Shuffla so se gumbi za upravljanje s skladbami nahajali na slušalkah, kar je pomenilo, da je v preteklosti najmanjši in najcenejši iPod zahteval posebno izvedbo le-teh. Pri novem bo na voljo 5 barv, baterija bo zadoščala za do 15 ur poslušanja glasbe, dvogigabajtna različica pa bo v ZDA stala 49 ameriških dolarjev. Nano je bil sicer po velikosti do sedaj veliko bolj blizu klasičnemu iPodu kot Shufflu, a to s šesto generacijo (poleg dveh generacij iPod Mini) ne drži več. Dobro znanega okroglega koleščka, t.i. click-wheel-a, s katerim se je navigiralo po menijih in upravljalo s skladbami, ni več. Nano je zdaj namreč močno pomanjšan iPod Touch, saj je komaj kaj večji od Shuffla, a namesto fizičnih gumbov za upravljanje skrbi majhen na dotik občutljiv zaslon. Le-ta seveda v Applovem slogu podpira več hkratnih dotikov. Barv bo tokrat 6 (dodana je še rdeča iz nabora Product RED), baterija je dovolj zmogljiva za celih 24 ur poslušanja glasbe, a bo v primerjavi s Shufflom cena in kapaciteta pomnilnika višja - $149 za 8 oz. $179 za 16 gigabajtov pomnilnika. Po predstavitvi četrtega iPhone-a smo jasno pričakovali podobno osvežitev še v naboru iPod Touch. Z nekaj več kot dvomesečno zakasnitvijo smo jo pričakali s pričakovanimi specifikacijami. Centralni procesor je Applov A4, zaslon je enak kot na iPhone 4, torej Retina Display z ločljivostjo 960 x 480 pik, naložen je iOS 4.1 z igričarjem prijaznim Game Centrom, podprto je snemanje v visoki ločljivosti ter Face Time, itd. Oblika je drugačna od iPhone 4 ter je praktično enaka prejšnjim generacijam iPod Touch. Cene so za enako kapaciteto pričakovano višje kot za iPod Nano, $229 za 8 GB, $299 za 32 GB oz. $399 za 64 GB pomnilnika za hrambo skladb, medtem ko manjkata 16-gigabajtna in glede na pretekle razširitve pričakovana 128-gigabajtna opcija. Ob takšni prenovi nabora prenosnih predvajalnikov glasbe je seveda primerno, če se nekoliko prenovi še programsko opremo za njihovo upravljanje. Za to so pri Applu poskrbeli z 10. izdajo iTunes, ki je, zanimivo, šele zdaj v ikoni izgubila dobro staro zgoščenko, predmet, pri koncu katerega aktivno sodeluje prav Apple. Poleg nove ikone je pomembnejša še ena novost, Ping. Ping je Applov poizkus v socialnih omrežjih, osredotočenih na glasbo. Po predstavitvi je bilo na spletu (predvsem Twitter) mogoče slišati razne komentarje, od tega, da Ping pomeni konec Last.fm-a, do spraševanja kaj nam bo Ping, če imamo Last.fm in Blip.fm že nekaj let. Kakorkoli že, Ping bo omogočal ustvarjanje kroga prijateljev, kakor se za socialna omrežja spodobi, a bodo med njimi lahko tudi izvajalci, ki so vam všeč. Vsem prijateljem boste lahko povedali, da se udeležujete prihajajočega koncerta, katerih je v bazi okrog 17.000. Poleg iTunes 10 bo Ping v prihodnosti vgrajen še v iPod Touch in iPhone. Poleg novosti je Steve Jobs na prireditvi razkril še nekaj zanimivosti, npr. da so od leta 2001, ko so predstavili prav prvi iPod, prodali že 275 milijonov glasbenih predvajalnikov z nezgrešljivimi belimi slušalkami. Obenem v Cupertinu trdijo, da imajo pod nadzorom 50% prenosnega igričarskega trga, zahvaljujoč iPod Touch. Slednjih naj bi se dandanes prodalo več kot Nintendovih DS-ov in Sonyjevih PSP-jev skupaj, a je treba omeniti, da je Nintendo prodal že 132 milijonov DS-ov. Če to številko primerjate s 120 milijoni prodanih naprav z iOS, katerih večina je verjetno iPhone, vse skupaj postane nekoliko čudno.

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90 odstotkov znižajo vodno aktivnost, medtem ko se obdajo z dvojno proteinsko ovojnico (eksosporium in sporni plašč) in okrepijo peptidoglikanski ostanek celične stene, kar ščiti celico pred toploto, agresivnimi kemikalijami, sevanjem, sušenjem ipd.

Edina težava za bakterije je energijska potratnost sporulacije, saj za tvorbo spor potrebujejo precej hranil, ki pa jih v časih, ko je tvorba spor smiselna, v okolici ni. Temu kljubujejo na najrazličnejše načine (nekatere storijo samomor za dobro genetsko sorodnih sosedov), a Bacillus subtilis je najbolj agresiven, saj kanibalizira svoje sosede.

Že nekaj časa je poznan kanibalizem, saj nekaj bakterij dobesedno prebavi svoje sosede in si tako zagotovi dovolj hranil za sporulacijo. Sedaj so kanibalizem bolje raziskali in z genskimi modifikacijami identificirali nekaj njegovih komponent in odpornostnih faktorjev. Z masno spektroskopijo so primerjali molekule, ki so prisotne na mestu odmrlih bakterij in mestu živih, ter odkrili dvoje faktorjev, ki inducirata kanibalizem. SKF (sporulation killing factor) in SDP (sporulation delaying protein) sta blokirala rast Bacillus subtilis in jih mestoma pobijala.

Odkrili so, da sta faktorja, ki sta v resnici krožna oligopeptida, dolga približno 25 aminokislin, učinkovita tudi proti drugim bakterijam. SDP je učinkovitejši in povzroči zdraho v bakterijskih membrani. Oba sta sestavljena iz hidrofobnih aminokislin, tako da sta očitno integralna membranska proteina. Izkazalo se je, da SDP uspešno ubije celo bakterijo MRSA, ki je odporna na skoraj vse antibiotike in se danes zdravi le še z vankomicinom ter novejšim in dražjim linezolidom.

Gizmodo - Wikileaks, ki je prejšnji mesec sklenil dogovor s švedsko Piratsko stranko, da bodo ti gostili nekaj Wikileaksovih strežnikov, je pokazal, kje na Švedskem bodo imeli svoje strežnike spravljene. Nekaj strežnikov bo v kompleksu Pionen White Mountains, ki je bil zgrajen leta 1943 kot bombno zaklonišče 30 metrov pod površjem v središču Stockholma. V 70. letih so zaklonišče razširili in spremenili v pravcati bunker, ki je bil namenjen švedski vladi v primeru jedrske vojne.

Sedaj je za polmetrskimi jeklenimi vrati in 30 metrov pod zemljo kolokacija švedskega ponudnika spletnega prostora podjetja Bahnhof. Dodali so tudi plinske elektrarne iz odsluženih nemških podmornic, ki bodo zagotavljale energijo ob morebitnem izpadu površinskih vodov. To seveda ne bo edina kopija dokumentov na Wikileaksovih strežnikih, bo pa ena izmed bolj zaščitenih.

Google - Google je priskočil na pomoč uporabnikom njegovega elektronskega predala, ki dnevno dobivajo veliko elektronskih sporočil. Doslej je namreč Google samodejno odstranjeval le nezaželeno elektronsko pošto oziroma spam, a to za marsikoga ne zadošča več. Da bi olajšali življenje prejemnikov ogromnih količin pošte, so dodali funkcijo Priority Inbox. Gre za nadgradnjo klasičnih zastavic (pomembno in nepomembno), ki jih elektronska pošta že pozna, a jih uporabniki bodisi prezirajo bodisi zlorabljajo.

Ta bo odslej vsako sporočilo razvrstila v eno izmed treh kategorij: pomembno in neprebrano, označeno (tu so sporočila, ki smo jih označili za poznejše prebiranje) ali vse ostalo. Gmail bo poizkusil sam ugotoviti, katera sporočila so pomembna. V ta namen bo opazoval več indicev, na primer pogostnost prejemanja in pošiljanja pošte neki osebi, katero pošto običajno med branjem preskočimo in podobno. Seveda mu lahko pomagamo tudi sami, saj bo vsako sporočilo moč označiti kot pomembno in nepomembno. Ideja je, da bi se sčasoma Gmail naučil razvrščati pošto v spam, bacn in pomembno. Vsi uporabniki bodo Priority Inbox dobili naslednji teden.