Slo-Tech - Scenarij je bil sicer filmski, a k sreči je šlo le za vajo, ki pa je uspela. Trk vesoljskega plovila DART z asteroidom Dimorphos konec minulega meseca je bil uspešen, so pokazala nova opazovanja. Da je treščil vanj, smo sicer vedeli že takoj, sedaj pa je znano tudi, da je njegovo orbito spremenil in obhodni čas skrajšal za 32 minut. Trenutno se sicer Dimorphosova orbita še nekoliko spreminja, a je sprememba v vsakem primeru trajna. DART je trčil v manjši asteroid Dimorphos, ki kroži okrog večjega Didimosa. Orbita slednjega se ni spremenila in še vedno potuje po svoji tirnici, daleč od Zemlje.
Trk je bil vaja, ali sploh imamo orodje za spreminjanje orbit manjših nebesnih teles. Prvič v zgodovini je dokazal, da manevra ne obvladamo le v teoriji, temveč smo ga sposobni tudi izvesti. Nasin direktor Bill Nelson je dejal, da se NASA s tem pripravlja na vse možne scenarij, v katerih deluje kot varuh planeta pred grožnjami iz vesolja. Za zdaj sicer ni znano nobeno nebesno telo, ki bi letelo proti Zemlji in bi lahko povzročilo škodo.
NASA bi za uspešen trk proglasila vsako spremembo obhodnega časa za vsaj 73 sekund. Ta cilj je presegla za 25-krat. V naslednjem koraku bodo izračunali, koliko gibalne količine se je med trkom preneslo na Dimorphos. Med trkom je namreč nastal oblak vesoljskega drobirja, ki je odletel s tarče in dodatno prispeval k spremembi njene gibalne količine (ohranja se vsota). Trk se je sicer zgodil pri hitrosti 22.350 kilometrov na uro.
Novice » Znanost in tehnologija » Vesoljski trk uspel, asteroid premaknjen
DamijanD ::
V čem je fora 73 sekund, od kje so dobili to cifro? In ali je mogoče povedati za koliko stopinj se je spremenila smer oz. Če bi bil ta namenjen v center Zemlje, za koliko bi jo potem zgrešil (tukaj igra vlogo še oddaljenost od Zemlje v trenutku trka)?
FireSnake ::
DamijanD: tako je.
Ampak, potem to gre še dlje:
- kakšno maso in pri kakšni hitrosti smo sposobni ubraniti
- kakšna je spodnja meja oddaljenosti od zemlje (minimum, da smo uspešni)
To bi se dalo tabelo narediti
In: kako daleč stran od Zemlje lahko delamo te "posege". Kje je maksimum.
Ampak, potem to gre še dlje:
- kakšno maso in pri kakšni hitrosti smo sposobni ubraniti
- kakšna je spodnja meja oddaljenosti od zemlje (minimum, da smo uspešni)
To bi se dalo tabelo narediti
In: kako daleč stran od Zemlje lahko delamo te "posege". Kje je maksimum.
Poglej in se nasmej: vicmaher.si
bbf ::
"V čem je fora 73 sekund, od kje so dobili to cifro? "
Ja verjetn če bi bli na collision course bi pri tej oddaljenosti mesta trka od Zemlje zadostovalo teh 73 sekund.
Maš pa še nekaj drugih opcij, od kje teh 73sec:
- 73 Seconds is the premiere episode in season twelve of CSI: Crime Scene Investigation. A wild and bizarre shootout occurs on a hotel tram...
- Every 73 seconds, someone in America is sexually assaulted...
- .. 1986, in the United States space program where the Space Shuttle Challenger (OV-099) broke apart 73 seconds into its flight...
sicer pa tle piše: https://iopscience.iop.org/article/10.3...
Ja verjetn če bi bli na collision course bi pri tej oddaljenosti mesta trka od Zemlje zadostovalo teh 73 sekund.
Maš pa še nekaj drugih opcij, od kje teh 73sec:
- 73 Seconds is the premiere episode in season twelve of CSI: Crime Scene Investigation. A wild and bizarre shootout occurs on a hotel tram...
- Every 73 seconds, someone in America is sexually assaulted...
- .. 1986, in the United States space program where the Space Shuttle Challenger (OV-099) broke apart 73 seconds into its flight...
sicer pa tle piše: https://iopscience.iop.org/article/10.3...
sreda ::
"V čem je fora 73 sekund, od kje so dobili to cifro? "
Ja verjetn če bi bli na collision course bi pri tej oddaljenosti mesta trka od Zemlje zadostovalo teh 73 sekund.
Maš pa še nekaj drugih opcij, od kje teh 73sec:
- 73 Seconds is the premiere episode in season twelve of CSI: Crime Scene Investigation. A wild and bizarre shootout occurs on a hotel tram...
- Every 73 seconds, someone in America is sexually assaulted...
- .. 1986, in the United States space program where the Space Shuttle Challenger (OV-099) broke apart 73 seconds into its flight...
sicer pa tle piše: https://iopscience.iop.org/article/10.3...
Ne gre sekunde kot časovna enota, ampak kotne sekunde.
Kotna sekunda ali arksekunda (arcsec) je 160 ene kotne minute, 13,600 ene stopinje, 11296000 enega obrata in π648,000 (okoli 1206,265) enega radiana.
Kotna minuta in sekunda @ Wikipedia
wajdouc ::
V čem je fora 73 sekund, od kje so dobili to cifro? In ali je mogoče povedati za koliko stopinj se je spremenila smer oz. Če bi bil ta namenjen v center Zemlje, za koliko bi jo potem zgrešil (tukaj igra vlogo še oddaljenost od Zemlje v trenutku trka)?
Na prvo vprašanje naj kdo drug odgovori, na drugo ti bom pa jaz: v novici lepo piše, da se je OBHODNI čas spremenil za 32 minut. Kot da bi vesoljci trčili z nečim v Luno in ji obhodni čas spremenili za nekaj dni.
DamijanD ::
Ne gre sekunde kot časovna enota, ampak kotne sekunde.
Kotna sekunda ali arksekunda (arcsec) je 160 ene kotne minute, 13,600 ene stopinje, 11296000 enega obrata in π648,000 (okoli 1206,265) enega radiana.
Kotna minuta in sekunda @ Wikipedia
Mislim, da se motiš, ker je v članku omenjen obhodni čas...
Unilseptij ::
Mislim, da malo prevec vlecete paralelo s filmi... Kar so naredili je, da so sondo trescili v asteroid, ki je krozil okoli vecjega asteroida. Potem so izmerili, za koliko se je spremenil obhodni cas (okoli vecjega asteroida) in to je vse. Manjsi asteroid se vedno krozi okoli vecjega, samo z malo drugacno tirnico in obhodnim casom. Cilj je bil samo potrditi, da na tak nacin lahko spreminjamo tirnice nebesnih teles.
sreda ::
Ne gre sekunde kot časovna enota, ampak kotne sekunde.
Kotna sekunda ali arksekunda (arcsec) je 160 ene kotne minute, 13,600 ene stopinje, 11296000 enega obrata in π648,000 (okoli 1206,265) enega radiana.
Kotna minuta in sekunda @ Wikipedia
Mislim, da se motiš, ker je v članku omenjen obhodni čas...
Imaš prav. Sem narobe prebral.
celje ::
Kaj pa so dejansko dosegli? Ce sem prav prebral, sedaj hitreje obkrozi kot prej? Ni to slabse?
DamijanD ::
Verjetno s tem, ko je obhodni čas spremenjen, se spremeni tudi "polmer" tirnice in verjetno bi to pomenilo, da bi šla skalca malo mimo naše skalce
celje ::
Mogoce. Vendar (kot laik) mislim, da bi v tem primeru morali zadeti vecjega. On "drzi" smer.
GupeM ::
Imaš prav. Ampak, ker je šlo za test, za proof of concept, so za začetek izbrali manjšega. Verjetno ga lažje premaknejo in lažje določijo, kako velika je bila sprememba. Če se nekoč pojavi nek asteroid s premerom cca 150 m, ki bo drvel proti Zemlji, zdaj vemo, da imamo vsaj kanček upanja, da ga na ta način lahko preusmerimo mimo Zemlje. Da se mogoče splača vsaj nekaj investirat v to smer.
Markoff ::
Se pravi je scenarist Armageddona brcnil v temo in bi se dalo trajektorijo asteroida/kometa premakniti z nukicami?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
GizmoX ::
780 m širok Didimos, z maso 5×1011 kg.
Okrog njega kroži 170 m širok Dimorphos, z maso 5×109 (100-krat lažji, torej 1% "starša")
Dimorphos je pred trkom za en krog (rahla elipsa, zanemarim) potreboval 11 ur in 55 minut, s hitrostjo 0,6 km/h (ni kaj hiter). Taka krožnica je dolga 7,5 km oz. s premerom 2,4 km.
V Dimorphos se je s hitrostjo 22.500 km/h zaletel 500 kg (5×102 kg) težek DART. Zaletel se je "čelno", torej je Dimorphos nadaljeval z nižjo hitrostjo, kar je en del njegove tirnice postavilo bližje Didimosu. Posledično en krog okoli Didimosa naredi prej (orbitalna mehanika pač... mora kliknit v možganih).
V poenostavljenem modelu se DART ob trku prilima na Dimorphos. DART ima 250-krat manjšo gibalno količino od Dimorphosa (107 manjšo maso, 4×104 višjo hitrost). S trkom Dimorphosu zmanjša hitrost za 0,4% oz. 0,00225 km/h (dobra 2 metra na uro). Orbitalni kalkulator izračuna, da je novi obhodni čas nižji - 11 ur in 48 minut. Torej 7 minut manj, kot prej.
Resnični trk ni bil tako enostaven - DART je ob trku v Dimorphos naredil krater, v nasprotno smer je izstrelil del materiala Dimorphosa in mu tako še bolj zmanjšal hitrost (3. Newtonov zakon, akcija - reakcija).
Dimorphos po trku za en krog potrebuje 11 ur in 23 minut. Torej 32 minut manj, kot prej. Orbitalni kalkulator izračuna, da se je hitrost zmanjšala za 0,01 km/h, se pravi za 1,6% oz. 4-krat bolj, kot pri poenostavljenem modelu. To je že ena neznanka, ki jo bo NASA analizirala in poskusila modelirat za prihodne poskuse.
ESA načrtuje misijo Hera, v kateri bi med drugim šli ponovno poslikat Dimorphos in krater, ki ga je DART pustil za seboj, kar bo še dodatno pripomoglo k razumevanju tega multiplikatorja.
Zakaj se toliko govori o obhodnem času? Didimos je tako daleč, da je na nebu le ena svetla pika. Dimorphos pa še toliko manjši, da se ga že skoraj ne zazna (v trenutku trka je bil 30-krat dlje od naše lune, hkrati je pa še 20.000-krat manjši od lune).
Vseeno pa na daleč kroženje Dimorphosa zaznavno vpliva na svetlost, ki jo skupaj z Didimosom oddata/odbijeta proti nam, katere jakost lažje konsistentno merimo. Še posebno povprečni čas kroženja se da precej natančno izmeriti. Iz te pa je možno nazaj izračunati druge podatke (med najpomembnejšimi je sprememba hitrosti).
Stara in nova krožnica
Still Alive 🎜🎝
Okrog njega kroži 170 m širok Dimorphos, z maso 5×109 (100-krat lažji, torej 1% "starša")
Dimorphos je pred trkom za en krog (rahla elipsa, zanemarim) potreboval 11 ur in 55 minut, s hitrostjo 0,6 km/h (ni kaj hiter). Taka krožnica je dolga 7,5 km oz. s premerom 2,4 km.
V Dimorphos se je s hitrostjo 22.500 km/h zaletel 500 kg (5×102 kg) težek DART. Zaletel se je "čelno", torej je Dimorphos nadaljeval z nižjo hitrostjo, kar je en del njegove tirnice postavilo bližje Didimosu. Posledično en krog okoli Didimosa naredi prej (orbitalna mehanika pač... mora kliknit v možganih).
V poenostavljenem modelu se DART ob trku prilima na Dimorphos. DART ima 250-krat manjšo gibalno količino od Dimorphosa (107 manjšo maso, 4×104 višjo hitrost). S trkom Dimorphosu zmanjša hitrost za 0,4% oz. 0,00225 km/h (dobra 2 metra na uro). Orbitalni kalkulator izračuna, da je novi obhodni čas nižji - 11 ur in 48 minut. Torej 7 minut manj, kot prej.
Resnični trk ni bil tako enostaven - DART je ob trku v Dimorphos naredil krater, v nasprotno smer je izstrelil del materiala Dimorphosa in mu tako še bolj zmanjšal hitrost (3. Newtonov zakon, akcija - reakcija).
Dimorphos po trku za en krog potrebuje 11 ur in 23 minut. Torej 32 minut manj, kot prej. Orbitalni kalkulator izračuna, da se je hitrost zmanjšala za 0,01 km/h, se pravi za 1,6% oz. 4-krat bolj, kot pri poenostavljenem modelu. To je že ena neznanka, ki jo bo NASA analizirala in poskusila modelirat za prihodne poskuse.
ESA načrtuje misijo Hera, v kateri bi med drugim šli ponovno poslikat Dimorphos in krater, ki ga je DART pustil za seboj, kar bo še dodatno pripomoglo k razumevanju tega multiplikatorja.
Zakaj se toliko govori o obhodnem času? Didimos je tako daleč, da je na nebu le ena svetla pika. Dimorphos pa še toliko manjši, da se ga že skoraj ne zazna (v trenutku trka je bil 30-krat dlje od naše lune, hkrati je pa še 20.000-krat manjši od lune).
Vseeno pa na daleč kroženje Dimorphosa zaznavno vpliva na svetlost, ki jo skupaj z Didimosom oddata/odbijeta proti nam, katere jakost lažje konsistentno merimo. Še posebno povprečni čas kroženja se da precej natančno izmeriti. Iz te pa je možno nazaj izračunati druge podatke (med najpomembnejšimi je sprememba hitrosti).
Stara in nova krožnica
Still Alive 🎜🎝
udirač => uni. dipl. inž. rač.
GizmoX ::
Se pravi je scenarist Armageddona brcnil v temo in bi se dalo trajektorijo asteroida/kometa premakniti z nukicami?Tam so imeli en mesec časa, da nekaj naredijo. KLIK
DART misija je pa bolj demonstracija za oddaljene asteroide, kjer bi imeli veliko časa, da majhna sprememba daleč stran pomembno vpliva na to, ali nas nekaj zadane, ali pa gre mimo planeta.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
GupeM ::
Lepa razlaga, Gizmo. Hvala.
Meni je pri vsem tem najbolj fascinanto to, da en 780 m velik "kamenček" lahko ustvari takšno gravitacijo, da lahko cca 1 km od njega kroži drug, nekoliko manjši "kamenček," pa ne odleti stran v prostrano vesolje. Sicer kroži precej počasi, ampak vseeno. Še bolj zanimivo pa je, da sta se sploh tako ujela, da eden kroži okrog drugega. Se mi zdi precej bolj verjetno, da bi manjši odletel stran, ali da bi padel na večjega, če ta že ustvarja toliko gravitacije.
Meni je pri vsem tem najbolj fascinanto to, da en 780 m velik "kamenček" lahko ustvari takšno gravitacijo, da lahko cca 1 km od njega kroži drug, nekoliko manjši "kamenček," pa ne odleti stran v prostrano vesolje. Sicer kroži precej počasi, ampak vseeno. Še bolj zanimivo pa je, da sta se sploh tako ujela, da eden kroži okrog drugega. Se mi zdi precej bolj verjetno, da bi manjši odletel stran, ali da bi padel na večjega, če ta že ustvarja toliko gravitacije.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GupeM ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Danes ponoči vesoljski trkOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12119 (9126) | MIHAc27 |
» | NASA izstrelila prvo odpravo za obrambo pred asteroidiOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4059 (1634) | FlyingBee |
⊘ | Nebo pada (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 18087 (12576) | gzibret |
» | Ali bo luna padla na zemljo?Oddelek: Znanost in tehnologija | 3945 (3130) | Thomas |