koliko infarktov je povzročil tale trenutek, še ne poročajo
vir: Space NewsManjša zasebna raketna podjetja že nekaj časa širom sveta poganjajo kot gobe po dežju, saj se upravičeno nadejajo kosa pogače izstrelitev v vesolje, ki se množijo zavoljo skokovite rasti števila satelitov, ki jih pošiljamo tja gor. Medtem ko Rocket Lab že opravlja komercialne polete, pa množico drugih, kot so Firefly, Relativity Space in Astra, prvi uspešni polet v orbito še čaka. Med naštetimi je Astra temu mejniku najbližje, zanimiva pa je tudi zaradi hitrosti, s katero se mu je približala. Ameriško podjetje je bilo ustanovljeno leta 2016; že dve leti kasneje je prvi prototip švignil z izstrelišča, sicer ne prav visoko. Prvi orbitalni polet je bil mišljen že za konec lanskega leta. Firma se je usmerila v transport majhnih satelitov z maso do 150 kilogramov, ki bi jih njihova nosilna raketa Rocket 3.0 (ja) lahko ponesla do 500 km višine. Izstrelišče imajo na otoku Kodiak na Aljaski, poglavitno vodilo pri konstruiranju pa je čim nižja cena.
Zato so pripravljeni sprejeti tudi več neuspehov kot konkurenca, kar je gotovo miselnost, ki pride prav ob preizkusni sekvenci, ki so jo uprizorili od lanske jeseni. Prvi polet, 11. septembra, je propadel 15 sekund po vžigu zaradi napake v sistemu vodenja, ki je napravo pognal iz predvidene trajektorije. Drugi, decembra, je lahko vlil več optimizma, saj se je zalomilo šele čisto na koncu leta druge stopnje, ker je motorju zaradi napačno preračunane mešanice zmanjkalo goriva. Plovilo se je opoteklo "tik pred zdajci", na 390 km višine. Zato je bilo smelo pričakovati, da bo tretji poskus, v letošnjem avgustu, naposled uspešen. Toda videli smo nekaj, kar bi še najbolj sodilo v Kerbal Space Program.
Težave s pogonom so pokazale zobe že v petek, ko naj bi polet najprej izvedli, saj se motorji niso pravilno prižgali. Prava predstava pa je bila na vrsti danes. Vžig je na videz potekal nemoteno - a hitro je bilo jasno, da je nekaj narobe, ker se je raketa nevarno nagnila in večina je pred očmi bržkone že videla veliko eksplozijo. Toda plovilo se je začuda uspelo obdržati v pokončni legi in se je opotekalo vstran, dokler ni po okrog ducatu sekund vendarle nadaljevalo pot v nebo. Akrobacija je na koncu vendarle povzročila toliko težav z gorivom in smerjo leta, da so nadzorniki na 50 km višine raketo ugasnili in je padla v ocean. Na njej sicer ni bilo uporabnega tovora, zgolj testno breme in senzorji ameriškega Space Forca. V podjetju so uro po dogodku pojasnili, da je sekundo po vžigu eden od petih motorjev odpovedal, kar je botrovalu nagibu naprave. Kljub neuspehu so navdušeni nad nadzorno elektroniko, ki je uspela raketo obdržati v predvideni smeri, kajti ponavadi se takšni pripetljaji res končajo zelo ognjeno, firma pa si trenutno predvsem prizadeva, da pri testih ne bi nikogar poškodovali ali raztreščili izstrelišča.