Slo-Tech - V začetku leta smo bili najbliže razpadu evropskega elektroenergetskega omrežja v več letih, ko se je 8. januarja ob 14.05 celinsko omrežje razklalo na dva nesinhronizirana dela. Evropsko združenje sistemskih operaterjev (ENTSO-E) je analiziralo incident in ugotovilo, da so se težave začele na Hrvaškem in potem kaskadno razširile. Na srečo so v eni uri težavo odpravili in zagotovili sinhronizacijo obeh delov omrežja.
Evropsko kontinentalno omrežje obsega praktično celo celinsko Evropo razen baltskih držav, Belorusije, Ukrajine in Moldavije, poleg tega pa vključuje še Turčijo, Maroko, Alžirijo in Tunizijo. S tem predstavlja enega največjih sinhroniziranih sistemov na svetu. To pomeni, da je frekvenca električne napetosti sinhronizirana po celotnem omrežju, ki je fizično povezano.
Izvor težav je 400-kV spojno polje (busbar coupler) v razdelilno-transformatorski postaji (RTP) Ernestinovo na Hrvaškem v bližini Osijeka na vzhodu države, ki jo je 8. januarja ob 14:04:25,9 tokovna zaščita odklopila. Zaradi tega dva zbiralnična sistema (busbar) nista bila več povezana in sinhronizirana, kar je ločilo severozahodne in jugovzhodne tokove v RTP. Severozahodni tokovi do Žerjavinca (Hrvaška) in Pecsa (Madžarska) so bili povezani na en zbiralnični sistem, jugozahodni v Sremsko Mitrovico (Srbija) in Ugljevik (Bosna) pa na drugega. To je povzročilo spremembe fizičnih pretokov po omrežju, kar je 23 sekund pozneje sprožilo odklop povezave Subotica - Novi Sad zaradi preobremenitve. To je sprožilo dodatne prekinitve povezav zaradi distančne zaščite, kar je še 20 sekund pozneje povzročilo razdelitev sistema na dva dela. Evropsko elektroenergetsko omrežje je bilo nenadoma razdeljeno na severozahodni del in jugovzhodni del, meja pa je šla skozi Hrvaško, sever Srbije in Romunijo.
To je seveda takoj vplivalo na bilance. Na severozahodnem delu omrežja se je pojavil primanjkljaj 6,3 GW moči, na jugovzhodnem pa presežek, ker so bili fizični tokovi pred razdelitvijo pač taki. Zaradi tega je pri nas omrežna frekvenca padla s 50 Hz na 49,74 Hz, v južnem delu omrežja pa narasla na 50,6 Hz. Regulacija je v nekaj sekundah ti vrednosti spravila do znosnejših 49,84 Hz in 50,25 Hz. To je še vedno velik problem - spomnimo se težav pred tremi leti, ko je frekvenca padla na 49,996 Hz zaradi nekompenzirane porabe Kosova in predlanskega incidenta. Slabo uro pozneje, ob 15.07 so oba dela omrežja uspeli sinhronizirati in povezati.
Lovljenje frekvence, ki odstopi od 50 Hz, ko trenutni poraba in proizvodnja nista več usklajeni, se dogaja z več stopnjami regulacije. Frekvenca se spremeni, ker se višek (ali manko) energije pretoči iz kinetične energije turbin - to je treba nadomestiti. V Sloveniji mora biti 2 odstotka nazivne moči vseh proizvodnih kapacitet na voljo za primarno regulacijo, ki se vključi v dveh sekundah po odstopanju za 20 mHz. ENTSO-E od Slovenije zahteva okrog 15 MW rezerve za primarno regulacijo, dejansko pa jo imamo trikrat toliko. V 30 sekundah se začne avtomatski proces sekundarne regulacije, ki jo nudijo nekateri proizvodni objekti. Kasneje, po 15 minutah, če motnja ni odpravljena, sledi še terciarna regulacija, ko se ročno nadomešča izrabljena rezerva moči. Sem sodi tudi zmanjšanje odjema ali odklop velikih porabnikov, če sodelujejo v terciarni regulaciji.
To se je zgodilo 8. januarja. Zaradi uro dolgega odstopanja, so v Franciji in Italiji odklopili za 1,7 GW velikih porabnikov, ki imajo pogodbe za terciarno regulacijo. Iz Velike Britanije in Skandinavije so dobili dodatnih 420 MW in 60 MW (omenjena sistema sta s celinskim povezana z enosmernim tokom, zato nista sinhronizirana, lahko pa nudita moč). S tem so frekvenco dvignili z 49,8 na 49,9 Hz. Po drugi strani pa so morali na jugovzhodu odklopiti 975 MW proizvodnih kapacitet v Turčiji, s čimer je frekvenca padla na 50,2 Hz. Ker je bil ta del omrežja bistveno manjši in so odklapljali še druge vire, je v tem času frekvenca nihala med 49,9 in 50,2 Hz.
Razcep omrežja na manjše dele je zelo resen incident, ki se lahko konča z večjimi električnimi mrki. Nazadnje je 4. novembra 2006 tak primer povzročil mrk pri več kot 15 milijona odjemalcev, ki je trajal dve uri. Tedaj je omrežje razpadlo na tri dele, povod pa je bil načrtovan izklop nemškega daljnovoda, na katerega se distributerji niso ustrezno prilagodili. Incident je imel politične posledice in je bil na primer razlog za uvedbo platforme European Awareness System (EAS).
Matej hvala za članek, le nekaj strokovnih terminov je napačnih. Mislim, da sem bistvene navedel:
spojka zbiralčnega sistema (busbar coupler) - spojno polje dva voda - dva (zbiralnična) sistema eno vodilo - en sistem daljinske zaščite - distančne zaščite (nima nobene veze z daljinskim upravljanjem, ni 'remote') povezati in sinhronizirati - sihronizirati in povezati
Matej hvala za članek, le nekaj strokovnih terminov je napačnih. Mislim, da sem bistvene navedel:
spojka zbiralčnega sistema (busbar coupler) - spojno polje dva voda - dva (zbiralnična) sistema eno vodilo - en sistem daljinske zaščite - distančne zaščite (nima nobene veze z daljinskim upravljanjem, ni 'remote') povezati in sinhronizirati - sihronizirati in povezati
Zaradi tega dva zbiralnična sistema (busbar) nista bila več povezana in sinhronizirana, kar je ločilo severozahodne in jugovzhodne tokove v RTP. Severozahodni tokovi do Žerjavinca (Hrvaška) in Pecsa (Madžarska) so bili povezani na en zbiralnični sistem, jugozahodni v Sremsko Mitrovico (Srbija) in Ugljevik (Bosna) pa na drugega. To je povzročilo spremembe fizičnih pretokov po omrežju, kar je 23 sekund pozneje sprožilo odklop povezave Subotica - Novi Sad zaradi preobremenitve. To je sprožilo dodatne prekinitve povezav zaradi distančne zaščite, kar je še 20 sekund pozneje povzročilo razdelitev sistema na dva dela. Evropsko elektroenergetsko omrežje je bilo nenadoma razdeljeno na severozahodni del in jugovzhodni del, meja pa je šla skozi Hrvaško, sever Srbije in Romunijo.
Lep primer kaskadnega razpada sistema (ja, to je strokoven izraz), ko izpad enega elementa v omrežju prenese breme na drugega, ki ravno tako izpade, in tako dalje.
Germany is the biggest producer of green electricity in Europe. The nation is culling a quarter of coal and nuclear capacity next year, a gap it will need to plug. Instead of building a huge fleet of batteries, Germany plans to rely more on more its neighbors, importing power along huge cables.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Pa je smiselno sploh imeti tako velik povezan sistem ?
Kot kaže se trenutno serverna in zahodna evropa "šverca" na proizvodnjo elektrike v manj razvitih državah na jugu, kadar njim ne sveti dosti sonca oz. ne piha veter.
S prve bi vzrok tudi sam pripisal nezanesljivosti zelenih virov. Kar me pa malo zmoti, je graf spreminjanja frekvence v obeh delih. V jugovzhodnem delu je precej bolj kaotičen.
Ali bi to lahko nakazovalo, da je problem vseeno bil na jugovzhodu?
Pa je smiselno sploh imeti tako velik povezan sistem ?
Kot kaže se trenutno serverna in zahodna evropa "šverca" na proizvodnjo elektrike v manj razvitih državah na jugu, kadar njim ne sveti dosti sonca oz. ne piha veter.
Resnična realnost zapovedanih in obljubljenih sončnih celic ter vetrnic, le dokler nas nekdo pri tem podpira (kaj se dogaja tam, nas pa itak ne zanima). Enako kot selitev proizvodnje vsega na kitajsko. Važno, da se mi počutimo EKO!
S prve bi vzrok tudi sam pripisal nezanesljivosti zelenih virov. Kar me pa malo zmoti, je graf spreminjanja frekvence v obeh delih. V jugovzhodnem delu je precej bolj kaotičen.
Ali bi to lahko nakazovalo, da je problem vseeno bil na jugovzhodu?
Pred izpadom je JV del izvažal 6,3 GW proti SZ. To pomeni, da sta imela ob ločitvi ta dva dela : SZ 6,3 GW primanjkljaja (zato upad frekvence), JV pa 6,3 GW viška (zato porast frekvence). Ker pa je JV del "manjši", se je ta višek bistveno bolj poznal na spremembi frekvence, kot na SV.
Zaradi tega dva zbiralnična sistema (busbar) nista bila več povezana in sinhronizirana, kar je ločilo severozahodne in jugovzhodne tokove v RTP. Severozahodni tokovi do Žerjavinca (Hrvaška) in Pecsa (Madžarska) so bili povezani na en zbiralnični sistem, jugozahodni v Sremsko Mitrovico (Srbija) in Ugljevik (Bosna) pa na drugega. To je povzročilo spremembe fizičnih pretokov po omrežju, kar je 23 sekund pozneje sprožilo odklop povezave Subotica - Novi Sad zaradi preobremenitve. To je sprožilo dodatne prekinitve povezav zaradi distančne zaščite, kar je še 20 sekund pozneje povzročilo razdelitev sistema na dva dela. Evropsko elektroenergetsko omrežje je bilo nenadoma razdeljeno na severozahodni del in jugovzhodni del, meja pa je šla skozi Hrvaško, sever Srbije in Romunijo.
Lep primer kaskadnega razpada sistema (ja, to je strokoven izraz), ko izpad enega elementa v omrežju prenese breme na drugega, ki ravno tako izpade, in tako dalje.
Germany is the biggest producer of green electricity in Europe. The nation is culling a quarter of coal and nuclear capacity next year, a gap it will need to plug. Instead of building a huge fleet of batteries, Germany plans to rely more on more its neighbors, importing power along huge cables.
Za razogljičenje je potrebno precej okrepiti mednarodne povezave v elektroenergetskem sistemu. Nič ti ne pomagajo gigavati nukleark in vetrnic, če jih ne moreš spravit do tja, kjer so potrebni. Gradnjo mednarodnih povezav spodbuja tudi EU s tako imenovanimi "projekti v skupnem interesu", pri nas tudi s pomočjo tega vzvoda gradimo daljnovoda Cirkovce/SI-Pince/HU in Cirkovce/SI-Žerjavinec/HR.
Rešitev je več. Lahko se dvigne zmogljivosti obstoječih AC daljnovodov.
Lahko se postavi kak DC daljnovod, ki je dražji, ampak nima težav s sinhronizacijo. Če bi kdo šel brat poročilo iz 2006(link št. 6 v referencah na wikipediji), bi videl, da je med blackoutom novembra 2006 Italija še vedno pošiljala 310MW v Grčijo, ki je bila sicer v drugem, nesinhroniziranem delu omrežja.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Evropsko elektroenergetsko omrežje je bilo nenadoma razdeljeno na severozahodni del in jugovzhodni del, meja pa je šla skozi Hrvaško, sever Srbije in Romunijo.
Hecno, ampak Evropa je bila vedno nekako razdeljena na SZ in JV del. Ne samo v zemljepisnem smislu, temveč v političnem, gospodarskem itn.
... Če jih Francozi pošljejo v 3PM, ko jim manjka elektrike z njihovo jedrsko elektriko, lahko kar zaprejo pol tovarn zaradi nestabilnosti omrežja.
To bo zanimivo spremljat. Grem spečt kokice.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Od kdaj pa je Evropsko omrezje tako tesno povezano med sabo? Pred vojno, med vojno, po vojni?
Kako je bilo to prej?
Nekako, ce pomislim na vojno, je to zdaj tudi ena sibka tocka Evrope? Torej, ce se zamerimo npr. rusom, kitajcem, younameit potem samo vrzejo ven (povrocijo nestabilnost omrezja), avtomaticne zascite se verizno sprozijo in vuala nimamo elektrike v evropi in bo treba zagnat generatorje na nafto doma?
Lahko se dvigne zmogljivosti obstoječih AC daljnovodov.
ampak za daljnovode rabiš velike agregate da sploh delujejo.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Hvala. A potemtakem je zdaj to dobro ali slabo? Mislim dobro sigurno je, da imamo vsi vedno dovolj elektrike, kaj pa ko pride do "incidenta" pol smo pa najebali vsi ali imamo nek plan B?
Kako dolgo pa rabi biti elekricni mrk, da kolapsne digitalni infomacijski sistem evrope ali se to zgodi s tem vred? Predvidevam, da serverji lahko laufajo na generatorje in med sabo komunicirajo preko satelitov zacasno, ampak kako dolgo?
Torej, danes ko imamo samo ip telefonijo in mobitele prakticno, ko se baterije spraznijo smo offline ali se prej?
PS: 15 let med incidentoma, no ja, ampak smo nekako zavarovani proti kaksnemu namernemu sprozenju podobnega incidenta?
Ne, če bi države to skrbelo in hotele preprečiti, bi z lahkoto - odprava subvencij, kreditov, morda celo uvedba prepovedi, itn... Ravno obratno je v resnici, države to spodbujajo. Res pa je, da je malokdo električno samooskrben, ni problem v SE ampak v hranjenju, kar pa se bo, upajmo, sčasoma rešilo. Če ne, pa boš pač imel spomenik na strehi.
Hvala. A potemtakem je zdaj to dobro ali slabo? Mislim dobro sigurno je, da imamo vsi vedno dovolj elektrike, kaj pa ko pride do "incidenta" pol smo pa najebali vsi ali imamo nek plan B?
Kako dolgo pa rabi biti elekricni mrk, da kolapsne digitalni infomacijski sistem evrope ali se to zgodi s tem vred? Predvidevam, da serverji lahko laufajo na generatorje in med sabo komunicirajo preko satelitov zacasno, ampak kako dolgo?
Torej, danes ko imamo samo ip telefonijo in mobitele prakticno, ko se baterije spraznijo smo offline ali se prej?
PS: 15 let med incidentoma, no ja, ampak smo nekako zavarovani proti kaksnemu namernemu sprozenju podobnega incidenta?
Ne vem kak je plan B. Kakšen pa je bil plan B leta 2014, ko je bil pri nas žled?
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Pred leti ob žledu je Simobilova mobilna telefonija ugasnila po približno osmih urah po izpadu elektrike. Približno za toliko je bilo torej akumulatorjev v bazni postaji.
Najbolj zanesljiva je žična (PTSN) telefonija, tam se telefonski aparat napaja iz centrale.
Ni, ampak glej lokalno. Obstoječa Slovenska realnost je, da uvozimo 15% elektrike, 100% nafte in 100% plina. Od elektrike imamo TETOL, ki kuri uvoženi premog (kmalu plin) in Brestanico, ki kuri uvoženi plin.
Precej bolj smo ranljivi pri oskrbi z nafto in plinom, kar Rusija tudi uspešno izkorišča.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Lokalno vem, da sta nafta in plin problem, ampak gledamo zdaj samo vidik, elektrika, internet, komunikacije (digitalne). Torej, ce ostanemo za 24ur brez elektrike (teoreticno) in ker se vedno vse bolj digitalizira, od bolnisnic, prometa, banke (transakcije), placevanje.
Bomo konkretno fucked instantno, ker prakticno niti gotovine ne bos mogel dvignit na banki, ali se motim? Placal bos pa lahko samo z gotovino, da si kupis kruh.
Nafte, plin ok, saj se lahko peljes z biciklom in grejes na drva za silo nekaj tednov, poleti pa ni tak problem. Pa Rusi so bolj na nasi strani, kot ameri in kitajci, ker imajo vec haska od nas, zaradi blizine.
Zato sprasujem, ce imamo paralelno dva sistema? En povezan in za vsak slucaj en locen sistem, ki se ga sprozi z kill switchom ali pac, ko je prepozno je prepozno?
Pred leti ob žledu je Simobilova mobilna telefonija ugasnila po približno osmih urah po izpadu elektrike. Približno za toliko je bilo torej akumulatorjev v bazni postaji.
Najbolj zanesljiva je žična (PTSN) telefonija, tam se telefonski aparat napaja iz centrale.
Kdo pa napaja centralo?
Sicer tukaj so neki hudi standardi, vsaj včasih so bili, izpad par ur na 30 let al nekaj takega, že pozabil malo...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Torej, ce ostanemo za 24ur brez elektrike (teoreticno) in ker se vedno vse bolj digitalizira, od bolnisnic, prometa, banke (transakcije), placevanje.
Saj pravim, da ne rabiš spraševat teoretično. Leta 2014 se je v praksi pokazalo kaj se zgodi, če ostanemo brez elektrike dlje časa.
Pri nas doma se ogrevamo na drva, ampak kaj to pomaga, ko črpalka še vedno rabi elektriko in potrebuješ agregat, da ti požene toplo vodo okrog. Mi smo imeli 2014 relativno srečo, ker se napajamo prek RTP Divača in ne prek RTP Kleče, je pa res, da je bilo povsem običajno, da smo ob večji količini zapadlega snega par dni na sezono brez elektrike in smo tega nekoliko navajeni.
V trgovinah zmanjka dizelskih agregatov.
V Logatcu so šele ob žledu ugotovili, da je nekdo izpred zdravstvenega doma ukradel dizelski agregat večje zmogljivosti.
Bazne postaje so se ugašale, ljudje so telefonom ugašali baterije in prižgali samo vsake toliko časa, da so videli, če je omrežje že nazaj.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Mi smo bili 8 dni in 6 ur brez elektrike, pa ni nič guznilo. Če pade sistem, smo ljudje precej iznajdljivi. Ali pa smo preprosto brez. Nekaj časa gre z lahkoto.
Drugo bi bilo, če bi res cela Evropa padla. To bi bilo pa že bolj zanimivo. Hkrati pa tudi na meji verjetnega. Sesuje se kakšen del, ne pa vse povprek. Toliko je vseeno varovanja.
Ja, ko je zima lahko iz hladilnika daš hrano na balkon in bo ostala ok. ;)
V takih trenutkih pomaga če imaš kuhanje na plin ali če imaš še vedno oni star šporget v kuhinji, ki hkrati greje in še kako čorbo lahko gor za silo skuhaš.
Podobno "vajo" je imela Ljubljana na Viču leta 2010, ko so zaradi poplav preventivno izklopili elektriko.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
No, evo danes ni štroma, sicer planirano ampak vseen. Toplotna ne dela, celice ne delajo, kolektorji grejejo na polno, ampak se bo počas akumulator, ki poganja pumpo, spraznil in bo par 100 stopinj v ceveh od kolektorjev. Več maš tehnologije, več sivih las. Če bo šlo tako naprej kot pravite v tu, potem bo agregat obvezna oprema.
Pred leti ob žledu je Simobilova mobilna telefonija ugasnila po približno osmih urah po izpadu elektrike. Približno za toliko je bilo torej akumulatorjev v bazni postaji.
Najbolj zanesljiva je žična (PTSN) telefonija, tam se telefonski aparat napaja iz centrale.
Kdo pa napaja centralo?
Sicer tukaj so neki hudi standardi, vsaj včasih so bili, izpad par ur na 30 let al nekaj takega, že pozabil malo...
Centrala je imela eno sobo le za akumulatorje in generator, le gorivo je moral nekdo dovažati, zato je sistem dosegal le nekaj ur izpada v 30 letih, tako je.
Najbolj zanesljiva je žična (PTSN) telefonija, tam se telefonski aparat napaja iz centrale.
Kje še to sploh uporabljajo?
Skoraj nikjer, tudi pri nas ne. Se pa zato zavedamo, da so moderni komunikacijski pripomočki zgolj koristne igračke in imamo na zalogi par radijskih postaj, s katerimi se da povezati v radioamatersko omrežje ARON, a to je le za uporabo ob skrajni sili. Ogrevamo s centralno pečjo na drva, ki preizkušeno deluje tudi brez črpalke, le s termosifonskim kroženjem vode, plačujemo z gotovino, kuhamo na plin. Pred leti je bilo vse to še povsem običajno, danes se počutim že kot ameriški prepper. :-) V kleti je vedno nekaj zaloge, voda je v vodnjaku. Pred leti, ob žledolomu, smo bili dva dni brez elektrike in nam ni bilo hudega. Največji problem je predstavljalo dvigovanje temperature v zamrzovalni skrinji, a se je tretji dan izpad k sreči končal.
Povezava je med frekvenco in proizvodnjo ter odjemom. Ko sta proizvodnja in odjem uravnovešena znotraj toleranc, je frekvenca stabilna. Če ni, potem se zgodijo take zadeve.
Lokalno vem, da sta nafta in plin problem, ampak gledamo zdaj samo vidik, elektrika, internet, komunikacije (digitalne). Torej, ce ostanemo za 24ur brez elektrike (teoreticno) in ker se vedno vse bolj digitalizira, od bolnisnic, prometa, banke (transakcije), placevanje.
Bomo konkretno fucked instantno, ker prakticno niti gotovine ne bos mogel dvignit na banki, ali se motim? Placal bos pa lahko samo z gotovino, da si kupis kruh.
Nafte, plin ok, saj se lahko peljes z biciklom in grejes na drva za silo nekaj tednov, poleti pa ni tak problem. Pa Rusi so bolj na nasi strani, kot ameri in kitajci, ker imajo vec haska od nas, zaradi blizine.
Zato sprasujem, ce imamo paralelno dva sistema? En povezan in za vsak slucaj en locen sistem, ki se ga sprozi z kill switchom ali pac, ko je prepozno je prepozno?
Takšna vprašanja so se marca 2020 pokazala za izredno smešna. Žled je recimo pokazal, da večjih težav ni. Malo folk potrpi, pa je. Ponavadi ravno v takšnih časih ljudje stopimo skupaj in si pomagamo. Zadeva se kmalu normalizira. Vedno se vsi sprašujejo/sprašujemo, kaj se bo zgodilo, če zmanjka elektrike, ali če internet dol pade. Ne bo se vse ustavilo. Nekatere stvari narediš malo okrog ovinka, pa se zadeva prej ali slej reši.
No, marca pa se je pokazalo, da smo šibek člen ljudje. Takrat se je pa res praktično vse ustavilo. Pa ne za 2 dni ali en teden.
Kakšna je relacija med frekvenco omrežja in močjo, ki se po omrežju preteka (verjetno kakšna enačba)?
frekvenca je regulirana s hitrostjo turbine v elektrarnah. če ta vrteča se masa izgubi 'breme', potem se verjetno začne hitreje vrteti; v prazno. obratno pa ko jo preveč obremeniš. če se to vrtenje oz. frekvenca preveč odmakne od tehničnih zahtev, se lahko elektrarna 'ugasne' oz izpade iz omrežja zaradi zaščite.
ne vem pa kako je pri novih digitalnih proizvajalcih, kot so sončne celice, ko mora verjetno digitalno spreminjat enosmerno napetost v izmenično.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Me je ze vedno zanimalo, se dobi kak dober Dizelski agregat za dobro ceno? Kolko nafte porabi to na uro?
Za doma je bolje imeti bencinarja, enofazni, vsaj 2 kVA. Najbolje inverter.
Poraba goriva je odvisna od obremenitve. In lahko ti povem, da porabi preveč. Je štrom iz omrežja mnogo cenejši.
Idealno bi bilo Tesla Powerwall (oz. cenejša varianta iz odslužene baterije električnega avta) ki napaja hišo in agregat ki polni baterijo. Tako imaš instanten odziv ko omrežje pade in še agregat ne rabi delovat ves čas ampak samo ko se baterija sprazne dokler je ne napolni nazaj.
Zame bi bilo idealno, če bi z onim sosedom, ki ima žago, postavili mikro-omrežje, da bi on fural SPTE in pokuril odpadno biomaso, preostali bi pa dobili lokalno oskrbo s toploto in EE.
Kaj takega se zmenit v Sloveniji je čudež in pol.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator