Kitajski koronavirus še ni velik problem
Tržnico, na kateri poleg morske hrane prodajajo tudi piščance, netopirje, svizce in druge živali, so 1. januarja zaprli in dezinficirali. Izkazalo se je, da je bilo to premalo in prepozno, saj so nove primere odkrili tudi v drugih mestih na Kitajskem, kasneje pa še v drugih državah. V vseh primerih je šlo za posameznike, ki so bivali ali dopustovali na Kitajskem. Primere so zaznali v Avstraliji, Evropi in Severni Ameriki. V nekaterih primerih je šlo za prenos z bolnika na bolnika.
Novi tip virusa so poimenovali 2019-nCoV, pri čemer ni jasno, kaj je bil njegov vir. Zelo verjetno je bila njegov rezervoar neka populacija živali, a še niso potrdili katera. Zoonoze so bolezni, ki se širijo med živalmi in ljudmi, in tak primer je tudi 2019-nCov. Evolucijsko so virusi, ki svojega gostitelja ubijejo, slabo prilagojeni. V njihovem interesu je, da gostitelju ne povzročijo preveč škode, tako da lahko mirno odživijo v njem normalno dolgo življenje. V redkih primerih, ki so zaradi velikega števila prebivalstva in tesnega sobivanja z živalmi, pogosti zlasti v Aziji, pa virusi preskočijo z živalskega gostitelja na človeka. V novem okolju se lahko zgodi, da virus deluje uničujoče. Virus je pač v "napačnem" telesu.
Koronavirusi so dobili ime po latinski besedi corona, ki pomeni krona. Na posnetku pod elektronskim mikroskopom je videti, kakor da bi virus imel korono. To je posledica posebnih proteinov na površini, s katerimi virus izbira, koga bo okužil. Koronavirusi imajo pozitivno smiselno enoverižno RNK. To pomeni, da lahko deluje neposredno kot sporočevalska RNA (mRNA) in se takoj prevaja v proteine, hkrati pa imajo od RNK odvisno RNK-polimerazo. Običajno to si virusi majhni in prav koronavirusi z 32 tisoč baznimi pari so največji. Virusi okužujejo sesalce in v človeku navadno povzroča okužbe dihalnega trakta. Z njimi se večina ljudi pogosto srečuje, saj so najpogostejši povzročitelji prehladov. Zdravil ni, cepiv prav tako ne, kar je znano vsem. Prehlad traja sedem dni, ali ob zdravljenju sedem dni.
Toda prehlad ne ubija. Decembra odkriti koronavirus je sedma vrsta koronavirusov, ki lahko okužijo človeka. V tej skupini najdemo še SARS-Cov, ki je leta 2003 pustošil po Aziji s 14-odstotno smrtnostjo in WHO še danes malo skrbi (obstaja načrt, kaj storiti v primeru globalne epidemije), in njegovega mlajšega brata MERS-Cov s 34-odstotno smrtnostjo. Za razliko od teh resnih virusov pa ostala četverica (229E, NL63, OC43 in HKU1) redno kroži med prebivalstvom in skrbi, da smo kdaj pa kdaj prehlajeni.
Sedaj pa poznamo že sedmega - 2019-nCoV. Ta povzroča vročino, kašelj in oteženo dihanje, kar si deli z ostalim pljučnicami. Za diagnozo ga je treba mikrobiološko poiskati. Širi pa se kapljično, morda pa tudi prek onesnaženih površin. Inkubacijska doba znaša 2-12 dni.
Doslej so diagnosticirali že 2026 primerov nove bolezni in 56 žrtev (2,8-odstotna smrtnost). Prve primere v Evropi so zabeležili v Franciji, in sicer tri, danes pa prvega tudi v Avstriji. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa potovanja v kitajsko provinco Hubei in v mesto Wuhan, kjer se je virus začel širiti. V mestu so ustavili ves javni promet in zaprli letališče ter železniško postajo. Poleg Wuhana so v de facto karanteni še prebivalci 15 drugih mest (skoraj 50 milijonov ljudi!). Ameriški Center za nalezljive bolezni potrjuje, da se virus lahko širi med ljudmi, a frekventnost tega načina prenosa še ni znana.
Vse pristojne inštitucije situacijo budno spremljajo in na svojih spletnih straneh sproti obveščajo tudi javnost. To je pomembno, da ne bi povzročili nepotrebno paniko, saj za zdaj novi virus še ni posebej huda nadloga. Njegova smrtnost je nizka (< 3 %), medtem ko je bila za SARS dobrih 14 odstotkov, za MERS pa kar 34 odstotkov. Seveda je pomemben podatek tudi, kako hitro se virus širi in koliko ljudi okuži. Kitajske oblasti so se tudi nekaj naučile. Ob izbruhu SARS-a so situacijo nekaj časa prikrivali interno in pred WHO. To pot so takoj obvestili WHO in začeli izvajati ukrepe za zajezitev širjenja. Obstajajo določene bojazni, da Kitajska vseeno ne razkriva celotnega obsega problematike in da nekateri smrti zaradi 2019-nCoV knjiži pod pljučnice. Večina žrtev 2019-nCoV so bili ljudje z obstoječimi zdravstvenimi težavami.
Največja neznanka ostajata smrtnost (primerov je trenutno premalo za zanesljivo določitev) in hitrost prenosa. Slednje se ocenjuje z R0, ki predstavlja število novih primerov bolezni, ki jih povprečno povzroči en okuženi. Ta količina je odvisna od pogostosti stikov in od inkubacijske dobe. Za 2019-nCov je ocenjena na 1,4-2,5, kar je sorazmerno malo. Za SARS je bila vrednost 2-5, za ošpice pa je npr. 12-18. Dejansko širjenje je potem odvisno od ukrepov, denimo karanten, kar opisuje efektivni parameter Rt, ki ga morajo spraviti pod 1, da se širjenje ustavi. Hitrost širjenja je pomembna zato, ker tudi virusi z nizko smrtnostjo (npr. 0,01 %) lahko povzročijo ogromno škode, če okužijo skoraj celo populacijo - v Sloveniji bi bilo to 200 mrtvih! Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenjuje tveganje, da se virus pojavi v Sloveniji kot srednje visoko. Razlogov za paniko pa še ni.