Slo-Tech - Nasina vesoljska sonda New Horizons je na pragu naslednjega vznemirljivega poglavja njenega potovanja, ki traja že več kot 12 let in ga na Slo-Techu spremljamo že od samega začetka. Plovilo je pred tremi obiskalo pritlikavi planet Pluton, zatem pa se je napotilo proti ledenemu asteroidnemu polju na robu našega osončja, imenovanemu Kuiperjev pas. Tam naj bi 1. januarja obiskala še en mini planet po imenu Ultima Thule, ki je od Plutona oddaljen okroglo milijardo kilometrov, kar pomeni doslej najbolj oddaljen obisk kakega takega vesoljskega objekta, ki ga je doslej izpeljalo človeštvo. Ultima Thule je približno stokrat manjši od Plutona, kar pomeni, da ima premer kakih 45 kilometrov, njegovo uradno ime pa se glasi 2014 MU69. Znanstveniki se od obiska nadejajo novih spoznanj iz zgodnjih dni našega osončja.
New Horizons je trenutno od nas oddaljen 6 milijard kilometrov, zaradi varčevanja z njegovimi viri, pa so ga konec lanskega leta poslali v hibernacijo, prav te dni pa ponovno prebudili, da bi pred srečanjem z Ultimo Thule preizkusili in nadgradili njegove sisteme. Sonda bo prve slike Ultime poslala letos oktobra, nato pa bo mimo planeta švistnila na še manjši razdalji, kot pred tremi leti to storila mimo Plutona.
Sem na hitro na wiki pogledal plane za tale flyby:
2019-2020 Downlink of data from 2014 MU69 flyby Predicted to take approximately 18 months
o.O
Ja, komunikacija na taksnih razdaljah je kr zapletena. :) Posilja se en kup kontrolnih in sinhronizacijskih podatkov, checksumov in tako naprej.
kompresiran?
auf najbrž ne, 15-let stara sonda. lohk bi zdj hevc/heic ufural na sonde, pa še kompresiral v zip al kakšen podoben arhiv če se to da sploh (al pa strojno kompresiral podatke, najbrž bi se dal to super narest, če bi uporabl vse črkovno/znakovne znake na planetu).
če majo že checksume, a pol že zdj pošiljajo kompresirane podatke?
Checksum nima veze s kompresiranjem. Lahko ga uporabiš na kakršnihkoli podatkih, z njegovo pomočjo pa ugotavljaš, ali je med prenosom prišlo do kake spremembe podatkov.
kompresiran? auf najbrž ne, 15-let stara sonda. lohk bi zdj hevc/heic ufural na sonde, pa še kompresiral v zip al kakšen podoben arhiv če se to da sploh (al pa strojno kompresiral podatke, najbrž bi se dal to super narest, če bi uporabl vse črkovno/znakovne znake na planetu).
Kaj meniš, so leta 2003 PiEjčDi-ji pri NASA že poznali katero od metod?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
kompresiran? auf najbrž ne, 15-let stara sonda. lohk bi zdj hevc/heic ufural na sonde, pa še kompresiral v zip al kakšen podoben arhiv če se to da sploh (al pa strojno kompresiral podatke, najbrž bi se dal to super narest, če bi uporabl vse črkovno/znakovne znake na planetu).
Problem predstavlja predvsem hitrost prenosa. Dalj si, pocasneje moras oddajati, ker se veliko informacij vmes izgubi in moras zato veckrat ponavljati reci.
Predstavljaj si, da na podatke dobis sele dve uri po tem, ko je sonda ze izven dosega tvoje antene in ugotovis, da je nekaj blokov zanic. Mogoce jih je sonda narobe poslala, mogoce si jih ti narobe sprejel, ne ves v bistvu kaj se je zgodilo. Eno tretjino podatkov prestrezes v avstraliji, eno v evropi in eno v ZDA, sedaj moras se to uspesno skupaj sestaviti.
Deep Space Network antene imajo 70m premera in vcasih komaj locijo signal od suma. :)
