Slo-Tech - Preteklo leto je bilo najtoplejše leto v zgodovini organiziranih meritev temperature površja Zemlje, torej od leta 1880 dalje. Že letos pa utegnemo ta rekord podreti, saj je bil julij najtoplejši mesec v zgodovini meritev, leto 2015 pa bo toplejše od lanskega, če se bo trenutni trend nadaljeval.
Povprečna temperatura na Zemlji je bila julija 16,61 °C, kar je 0,08 stopinje več kot doslej rekordnega julija 1998, so sporočili iz ameriške oceanografske in podnebne agencija (NOAA). Slaba desetinka stopinje se sliši malo, a je za celomesečno povprečje na celem planetu statistično pomemben porast. Tudi NASA in japonska meteorološka agencija sta potrdili, da je bil zadnji julij najtoplejši mesec v zadnjih sto letih.
Prav tako smo na zelo dobri poti, da bo leto 2015 najtoplejše leto v zgodovini. Povprečna temperatura za prvih sedem letošnjih mesecev je znašala 14,7 °C, kar je za 0,85 °C več od dolgoletnega povprečja in 0,09 °C več kot leta 2010, ko smo zabeležili najtoplejših prvih sedem mesecev leta (lani se je zelo ogrelo šele v drugi polovici leta). V NOAA zato ocenjujejo, da je zelo velika verjetnost, da bodo letos padali rekordi.
Kot je pri tako velikih sistemih normalno, letošnji julij ni bil najtoplejši mesec povsod na Zemlji. V Evropi je bilo z izjemo skrajnega severa topleje kot po navadi, medtem ko je bilo v Avstraliji neobičajno hladno. Afrika je doživela drugi najtoplejši julij, Južna Amerika petega, v Severni Ameriki pa so bile temperature okrog povprečja. Nadaljevalo se je tudi krčenje arktičnega ledu, ki ga je že 9,5 odstotka manj kot v letih 1981-2010. Letos je k segrevanju poleg dolgoletnega trenda globalnega segrevanja pripomogel tudi ciklični pojav El Niño (segrevanje zgornjih plasti Pacifika ob ekvatorju), ki je letos nenavadno močan in bo na vreme vplival še prihodnje leto. Leto 2014 je bilo nevtralno glede na oscilacije El Niño/La Niña.
Razlika v merilnih napravah (sedaj so bolj dovršene), pa malo drugače zaokrožiš temperaturo pri parih merilnikih in imaš razliko v plus ali minus - recmo temu statistična napaka.
Osebno se mi pa letošnje poletje ni zdelo nič kaj dost bolj vroče kot tisto leta 2013, 2014 je bilo pa itak en sam dež.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Nebivedu - lepo, da se zavedas svojega neznanja in si se imenoval razumno.
Lepo to, da si pokazal svojo inteligenco in si zelo argumentirano in na široko razložil v čem se ne strinjaš z mojo trditvijo. Bravo, še več takih komentarjev.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Nebivedu - lepo, da se zavedas svojega neznanja in si se imenoval razumno.
Lepo to, da si pokazal svojo inteligenco in si zelo argumentirano in na široko razložil v čem se ne strinjaš z mojo trditvijo. Bravo, še več takih komentarjev.
Ker ti si seveda argumentiral svoje trditve o "prastarih" (leta 1998?) nenatancih merilnih napravah ter pojasnil kako vplivajo tvoja osebna obcutja letnih temperatur, na izmerjene globalne povprecne temperature.
Osebno se mi pa letošnje poletje ni zdelo nič kaj dost bolj vroče kot tisto leta 2013, 2014 je bilo pa itak en sam dež.
podaj tabelo tvojih odčitavanj temperatur in padavin, da primerjamo. Poleg tabele dodaj kakšno potrdilo, certifikat če hočeš, da je bil tvoj termometer preverjen na fakulteti.
aha. in seveda ker je forumaš slo-techa tako rekel, je s tem avtomatsko zavrgel novico Nase in Japonske meteorološke agencije.
Celotna novica o teh odčitavanjih je bila tudi tule. Dokumentacije o tem, kje vse so bili senzorji, imaš pa precej na internetu. Tisti senzorji na betonskih pakririščih so še posebej verodostojni.
Ali pa tisti senzorji ob letališčih, na mestih kjer avioni vzletajo in pristajajo.
Že v ljubljani, kjer je merilno mesto nasproti bivše metalke, je recimo vse naokoli zagrajeno z betonom in se meri temperatura, ki je ob sončnem dnevu višja, kot recimo 150m stran, kjer je po tleh trava in stoji zraven še par dreves.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
ja, ampak verjetno tudi vsa leta merijo na istih mestih, torej je meritev na istem mestu točna in nima veze, če je na sosednjem travniku hladneje.. Saj je še malce naprej v senci tudi. .Verjetno se ne sprehajajo po mestu in merijo tam, kjer jim v tistem trenutku pač bolj zapaše..Bi rekel, da imajo tudi take stvari poštimane..
Če ti meriš nad razbeljenim betonom, bo temperatura višja. In tam je temperatura v bistvu najvišja v ljubljani. Okoli so visoke zgradbe z ogromno steklenih površin, od katerih se sončni žarki odbijajo in to da še dodatno višjo temperaturo. V Črnučah je recimo 1 ali 2 stopinji manj, pa so še vedno del ljubljane.
V bistvu na vsak način dokazovati globalno segrevanje.
Najbolj pogosto govorimo o temperaturi zraka. Ker že besedna zveza govori o zraku, je popoln nesmisel dodati še besedici "v senci". Na soncu je temperatura tako ali tako nekaj tisoč stopinj. V meteorologiji so se dogovorili, da bodo temperaturo zraka merili na višini dveh metrov v meteorološki hišici (ki omogoča dober pretok zraka in preprečuje, da bi na termometre sijalo sonce), in če je le mogoče, nad travnatimi tlemi. Le tako bodo podatki primerljivi, saj bi bila pravilna fizikalna meritev odločno prezahtevna, termometer pa meri le posredno, ko je njegova temperatura v ravnovesju s temperaturo zraka. Kako si bomo temperaturo izmerili sami in brez meteorološ ke hišice? Termometer obesimo na višino dveh metrov, v senco na severno in dobro prevetreno stran. Na jadrnici si take meritve skoraj ne moremo privošč iti, zato privežemo termometer na vrvico in ga zavrtimo nad glavo, po možnosti v senci jader. Pa še tedaj se ne smemo jeziti na uradno izmerjeni podatek, češ saj meteorologi še temperature ne znajo izmeriti, saj moj termometer kaže čisto nekaj drugega. Če pa bi ta svoj termometer oziroma bučko – rezervoar živega srebra ali alkohola, prebarvali s črno barvo, ga postavili tako, da bi nanj sijalo sonce, bi kaj hitro izmerili tudi 40 ali 50 stopinj, čeprav bi bila temperatura zraka le 20 stopinj. In še na nekaj moramo biti pozorni, predvsem kadar želimo ob merjenju temperature zraka izmeriti še temperaturo morja ali jezera. Ko moker termometer dvignemo iz vode, se mu bo temperatura hitro nižala, predvsem, če je zrak suh. Danes pa že vse pogosteje merimo temperaturo zraka s senzorji. Meritev je le navidezno preprostejš a, saj zahteva tak senzor več vzdrževanja in dober je tudi dražji od klasičnega. Zrak se segreva in ohlaja predvsem od tal. Šele ko sonce ogreje zemeljsko površino, se od te ogreva zrak. Ponoči pa se tla zaradi dolgovalovnega sevanja ohlajajo in zrak se ohladi najprej tik nad tlemi. Temperatura zraka torej z višino pada, razen ob jutranjih inverzijah, ko je zrak pri tleh hladnejši, potem pa se mu vse do mejne plasti troposfere, do tropopavze (okoli 10 km nad morjem) temperatura v glavnem niža. V povprečju se zrak ohladi na vsakih 100 m za 0,65 stopinje, če je nasičeno vlažen za pol in za celo stopinjo, če je suh. Temu pojavu pravimo temperaturni gradient. Takoj ko smo zvedeli nekaj o temperaturi zraka, že srečamo nov pojem, vlaga zraka. V zraku je vedno nekaj vodne pare, in to ne take, ki piha iz ekonom lonca, temveč nevidne. Bolj ko je visoka temperatura, več vodne pare lahko sprejme zrak. Pri tem pa ni nujno, da se mu relativna vlažnost spremeni. Kadar ima zrak največjo možno količino vlage, rečemo, da je nasičeno vlažen in ima 100% relativno vlago. Ko se tak zrak ohlaja, recimo zaradi dviganja, se mu začne odvečna vlaga izločati. A o tem v poglavju o padavinah. Relativna vlaga, in največkrat govorimo o tej, je po definiciji razmerje med dejansko (absolutno vlago) in največjo, ki jo zrak lahko pri določeni temperaturi še obdrži v sebi. Zato govorimo o odstotkih vlage v zraku. Za dobro počutje je najbolj primerna vlaga zraka med 60 in 70%. Vendar pa pri tem igra pomembno vlogo tudi temperatura. Vlago merimo z vlagomeri – higrometri (če jo hkrati beležimo pa s higrografi). V vlagomerih so bili nekoč glavni “merilec” vlage lasje. Las je zelo higroskopičen in snop las v vlagomeru se krči in razteza pod vplivom večje ali manjše vlage. Preprost mehanizem nam to krčenje in raztezanje pokaže na skali kot odstotek relativne vlage. Sedanji merilci so elektronski, vendar precej manj točni, če so slabo vzdrževani. Ko smo omenili ohlajevanje termometra, če je ta moker in zrak suh, povejmo še, da je ta pojav pripeljal do meritve vlage s pomoč jo dveh termometrov: suhega in mokrega (pri mokrem je bučka ovita s krpico, namočeno z vodo). Iz razlike obeh temperatur izračunamo relativno vlago. Bolj ko je zrak suh, večja je ta razlika. To pa smo pomorščaki nekoč, ko še ni bilo hladilnikov na jadrnicah, s pridom izkorišč ali za hlajenje vina ali druge pijače. Z mokro krpo ovito pletenko smo postavili na sonce in veter, in če je bil le zrak dovolj suh, se je pijača hladila kar sama. Tudi ob najhujši vročini se je rdeče vino gotovo ohladilo na sobno temperaturo. In sedaj še nekaj naravnih zakonitosti. Zelo pomembno je, da je hladen zrak težji od toplega. To zakonitost si kar zapomnimo, saj zaradi nje nastajajo jezera hladnega zraka, vetrova burin in maestral, narivanje hladnega zraka pod toplim pri hladni fronti in dvigovanje toplega nad hladnim na topli fronti, tudi burja je padajoč veter hladnega zraka, ker je ta težji od okoliškega toplejšega in še bi lahko naštevali. Ozračje je labilno, kadar je temperaturni gradient večji od 1 stopinje na 100 m, najbolj pa je stabilno ob izotermiji – kadar se temperatura z višino ne spreminja, ali pa celo ob inverziji (temperatura z višino pada). Kopno se ogreva in ohlaja hitreje od vodnih površin. Tako se morje in druge večje vodne površine podnevi počasneje, a globlje segrevajo, ponoči pa le malo ohladijo in so torej dnevna nihanja temperature dosti manjša, s tem pa tudi zraka nad vodno površino. S snegom pokrita tla in neporaščena tla se ponoči ohlajajo bolj od nezasneženih oziroma poraščenih tal. Zračni ovoj, atmosfera, o kateri smo govorili zgoraj, ima svojo maso, zato lahko govorimo o zračnem pritisku, to je o teži stolpca zraka nad določeno površino. Ker pa deluje zračni pritisk v vseh smereh, ga človek ne občuti. V atmosferi se ne spreminja le z višino, ampak tudi v horizontalni smeri.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Merjenje v urbanih predelih zna bit hitro nehvaležno. Spremeniš asvalt v svetle tlakovce, sprememba bližnje fasade in imaš hitro kar konkretno spremembo na merilnem mestu. Zadeva mora bit na odprtem, okoli dolgo časa nič in spodaj pokošena trava. To je najlažje reproducirat na dolgi rok.
10 let nazaj si meril na travniku, danes pa na betonski površini. In je to nepomembno?
Če je nad travnikom stopinjo do dve nižja temperatura kot nad betonom, in so povsod tako merili, pomeni, da je bilo lahko to poletje par stopinj bolj hladno od tistega s katerim so primerjali.
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Ce narobe merimo je nepomembno. Razen ce trdite, da (povprecno) linearno narascajoce narobe merimo?
Nekje na netu so slikice merilnih mest. Meritve se izvajajo ob klimatskih napravah, ki jih je vsako leto več. Torej, meri se naroe, ker zmontirajo ob merilnih mestih več klim, meri se na mestih, kjer je bila prej trava, potem peščeno parkirišče, sedaj pa je asfalt, okrog so zgradili stavbe,... ja, veliko merilnih mest je takih, da jih kot verodostojne ne bi jemali niti osnovnošolci.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Nasa climate scientists: We said 2014 was the warmest year on record... but we're only 38% sure we were right
Torej z drugimi besedami: Je 62% verjetnost, da temu ni bilo tako, samo to se slabo bere in nima prizvoka kataklizme. Klinc pa take "znanstvene vede" kot so statistika, pravo in ekomomija :)
Sem samo povedal, da je tako majhna razlika lahko statistična napaka pri računanju in odčitavanju temperature. Se ti to zdi možno?
Ne. Saj ne gre za par deset merilnih naprav. Pa merilne naprave so na istih mestih od prvih odčitavanj. Z leti je tudi teh naprav in mest za odčitavanje čedalje več, kar pomeni čedalje večji vzorec merjenj.
Pa merilne naprave so na istih mestih od prvih odčitavanj.
Seveda. Samo prva merjenja na tisti merilni napravi so bila, ko je bil tam še travnik, danes je pa 10 steklenih stolpnic naokoli, klime laufajo na polno in pod merilno napravo je sedaj kup betona, ki oddaja visoke temperature poleti. (poglej si novico o tem kako se je avto stopil pod stekleno stolpnico, ker se je na parkplacu pod stavbo segrelo vse skupaj na zelo visoko temperaturo) http://www.automobil.si/renault-megane-...
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Kakšna nesmiselna in brezplodna debata. Ta podatek še vedno ne potrjuje, da gre za globalno segrevanje, kaj šele, da ga povzroča človek. Maybe it is, maybe it isn't.
Sicer pa je groteskno, kako smo za glavnega krivca našega očitno največjega globalnega problema (za katerega niti še ne vemo, ali je res problem) okrivili osnovno hrano rastlin.
Na tisoče svinjarij, ki jih spuščamo v zrak, vodo in zemljo, pa gre mimo spotlighta in eko-konferenc...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
aha. in seveda ker je forumaš slo-techa tako rekel, je s tem avtomatsko zavrgel novico Nase in Japonske meteorološke agencije.
Celotna novica o teh odčitavanjih je bila tudi tule. Dokumentacije o tem, kje vse so bili senzorji, imaš pa precej na internetu. Tisti senzorji na betonskih pakririščih so še posebej verodostojni.
ne, zanima me nebivedova tabelica, iz katere je potegnil svoj sklep.
Ali pa tisti senzorji ob letališčih, na mestih kjer avioni vzletajo in pristajajo.
Že v ljubljani, kjer je merilno mesto nasproti bivše metalke, je recimo vse naokoli zagrajeno z betonom in se meri temperatura, ki je ob sončnem dnevu višja, kot recimo 150m stran, kjer je po tleh trava in stoji zraven še par dreves.
samo to se ne spremeni v nekaj letih. Če je danes tam termometer pokazal povprečno mesečno temperaturo 30 stopinj in čez 5 let na istem mestu pokaže povprečno mesečno temperaturo 30.5 lahko potegneš jasen sklep da se je nekaj segrelo bolj kot danes.
Je pa res problem če ima 20 termometrov na gorah in nato postaviš enega sredi razbeljene betonske Nove Gorice.
ROME--Pope Francis calls global warming a major threat to life on the planet, says it is due mainly to human activity, and describes the need to reduce the use of fossil fuels as an urgent matter, in a published draft of a much-awaited upcoming letter on the environment.
The draft copy of "Laudato Si' " ("Be praised"), his encyclical on the environment, has been eagerly awaited by business, policy makers and environmental groups. It was published online on Monday by the Italian magazine L'Espresso, three days ahead of its scheduled publication date.
The Vatican said the posted text wasn't the final document, which would remain under embargo until Thursday, but it didn't say whether there were material differences between the draft and the final document.
An encyclical is widely considered one of the highest forms of papal writing, intended to explain and elaborate Catholic teaching.
"Laudato Si' " is addressed not only to Catholics but to "every person who lives on this planet," the pope wrote. In it, the pontiff related ecological concerns to his signature theme of economic justice, especially the gap in wealth between the global north and south.
Reveži bojo seveda davka oproščeni, a le reveži iz južne poloble. Morda bi bilo pošteno, da se davka ne bi zaračunavalo npr. meni, ki se ne vozim z avtom in štrom izven službe porabim samo za 1x dnevno tuširanje. Samo ne vem če sem prave barve?
Resno vprašanje dvomljivcev bi bilo ali smo za globalno segrevanje krivi ljudje ali kak drug cikel narave in ne ali se trenutno (od leta 1880) globalna temperatura v resnici viša. To je povezano tudi z (meni) nesmiselnim CO2 davkom in histerijo okoli tega in hkratnim zanemarjanjem drugih precej bolj toplogrednih plinov in vplivov.
Na večino vprašanj iz te teme glede meritev vam odgovorijo tukaj.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen
En majhen del smo definitivno tudi mi prispevali. O tem ni dvoma, saj dost svinjarije spuščamo v zrak. Večina pa mislim da je naravni cikel, ki se odvija na zemlji že stotisoče let.
@Vajenc, zelo zanimiv odstavek iz tvojega linka:
Temp record is unreliable
"We found [U.S. weather] stations located next to the exhaust fans of air conditioning units, surrounded by asphalt parking lots and roads, on blistering-hot rooftops, and near sidewalks and buildings that absorb and radiate heat. We found 68 stations located at wastewater treatment plants, where the process of waste digestion causes temperatures to be higher than in surrounding areas.
In fact, we found that 89 percent of the stations - nearly 9 of every 10 - fail to meet the National Weather Service's own siting requirements that stations must be 30 meters (about 100 feet) or more away from an artificial heating or radiating/reflecting heat source." (Watts 2009)
Toliko o merjenju
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Kolikor jaz razumem se te meritve, ki ne ustrezajo standardu izvzamejo iz analize, sicer bi bilo nesmiselno.
Iz linka: While it is true that the number of stations in GHCN has decreased since the early 1990s, that has no real effect on the results of spatially weighted global temperature reconstructions.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen
Globalno segrevanje, pardon, klimatske spremembe so več kot očitno odličen biznis. Začuda vsi ti eksperti in strokovnjaki nikakor ne uspejo spraviti skupaj enega pametnega modela za prihodnost. Zanimivo da se zmeraj zmotijo 'rahlo' v plus. Če bi poslušal te strokovnjake bi sedaj živel na Monteverestu, ker je Triglav že pod vodo in bi se vozil naokoli z oslom, saj fosilnih goriv je tudi že zmanjkalo enkrat konec osemdesetih...
meni je bil en prikaz/graf katerega sn prek kratkim vido na cnnu zelo zanimiv prikazoval je warm, cold obdobja in pol se okoli leta 1850 spet začnejo temperature dvigovati in krivulja gre počasi samo še navzgor. okoli leta 1850 pa se je začenjala industrijska revolucija
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
