Slo-Tech - Raziskovalci iz ameriške univerze MIT so predstavili svojo najnovejši izum, ki bo močno omejil enega izmed največjih ekoloških problemov današnjega časa - razlitja nafte. Ko namreč pride do nesreč tankrjev, se zaradi razlitja nafte pogosto zgodi, da je ekosistem in vsakršno življenje v priobalnem pasu uničeno ali močno pohabljeno.
Nov material pri različnih povečavah
Material, sestavljen iz nanocevk in podoben papirju je namreč močno selektiven pri absorbiranju tekočin in so ga raziskovalci zasnovali tako, da absorbira hidrofobne tekočine - tekočine, podobne nafti - in jih zadrži v svojih vlaknih, hkrati pa ne absorbira vode. Ker je zgrajen iz nanovlaken, je tudi nadvse trpežen in ima visoko talilno temperaturo, to pa mu daje še dodatno prednost - ko absorbira nafto, ga lahko namreč položimo v peč s temperaturo vrelišča nafte, ki nato izhlapi, material pa ostane nepoškodovan in je ponovno primeren za zajem nafte.
Demonstracija odstranitve bencina iz vode
Poleg ločevanja nafte iz vode si lahko v prihodnosti obetamo tudi izboljšane postopke za prečiščevanje vode, ima pa novi material še eno veliko prednost pred ostalimi materiali, ki koristijo prednosti nanocevk - nanovecke, iz katerih je sestavljen, se lahko namreč že danes proizvedejo v večjih količinah, kar naredi material tudi precej cenejši od alternativnih rešitev, posledično pa ga to naredi tudi nadvse privlačnega za dejansko aplikativno rabo.
Sounds cool. Mogoče je mal bedno da so razlitja ponavad takšna da bi rabu pol še eno tovorno ladjo brisačk, da bi pobrisu za tankerjem, ampak vseeno dobra zadeva :)
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.
Povprašal bi le po ceni in kdaj bo razvoj proizvodnje tako daleč, da bodo ti robci cenejši od tankerja, ki bi/bo nafto razlil (sicer, ko bodo enkrat nano karbonci poceni, bodo ZELO ZELO poceni). Da ne bo to takrat, ko itaq ne bo več nikjer nafte (in/ali nas).
Sicer pa, to ima še par pogledov: -bildanje imena MITjevcem & prihodnje mastne službe (plosk, plosk) -to je potencialno full uporabna zadeva u laboratorijih (nešteto uporab + u nešteto okusih proizvedene cevke), to z nafto je pač samo ena uporabnost -itaq ne gre za nič več kot basic physis princip delovanja -skozi vso zgodovino (običajno potem majn znani ljudje -izjema je tisti iz Vince) so ljudje sanjarili in za par 100 let unaprej nardili koncepte stvari, ki pač niso bile uresničljive takrat zaradi materialov (npr. warp pogon :))
Kako bildanje MITja? Če ne bi bilo teh dečkov in njim podobnih (Harvard, Stanford, Cambridge) bi bil človeški napredek dooosti počasnejši. Bodi hvaležen da jih imamo.
Kar se pa naftne brisače tiče - super, upajmo da bo delovala tako kot je zamišljeno.
problem vdihovanja majhnih delcev je, da so potencialno rakotvorni vsi, ki so manjši od mikrona in dražijo tkivo (saj se teh manjših telo ne more ubranit, skorajda vse pa itak draži), procesi, ki temu sledijo, lahko prevladajo nad zaviralnimi in pride do nenadzorovane proliferacije celic. (zdaj ne vem, če je to čisto res, mislim pa, da je ;)). nenazadnje je tudi alkohol, ki ga tako radi pijemo, dokazan povzročitelj raka (ust in grla).
drugače pa super, sem zelo navdušen in upam, da bo čimprej v uporabi! nano (under control) ftw!
Ampak kdo bo to v praksi uporabljal? Tudi če odmisliš nabavne stroške teh nanocevk, je najbolj bistven odzivni čas. In izkušnje kažejo, a) da bodo kapetani naredili vse kar se da, da rešijo tovor oz. da poskušijo zataškat zadevo b) da je hitrost in kvaliteta postavitve tudi najbolj elementarnih zaščitnih plovnih preprek (in ostalega, ladije za prečrpavanje nafte, za sejanje bakterij za razkroj,..) katastrofalna Kdo je kriv za to, . ali jih nimajo dovolj, ali je premalo ljudi in ladij, ali je sistem obveščanja prepočasen,.. ne vem. Ampak vedno prvo vidiš ladjo na novicah, ki spušča nafto, potem šele čez dolgi čas opaziš reševalne ekipe z primerno opremo.
Kaj čejo ti nanocevke, ko pa nimaš nobenega, ki bi jih pravočasno postavil na pravo mesto.
Verjetno bi se dalo to oblikovat v neke trdnejše strukture, ki jih lahko enostavno s helikopterja/letala vržeš v morje, ko opravijo svoje pa jih potegneš z vlačilci ven.
Problem ladij in odzivnih časov je ta, da so razdalje na morju ponavadi precej velike, površine ogromne, ladje so pa počasne. Na kopnem mamo gasilce vsakih par kilometrov, na morju pa to ne bi blo najbolj rentabilno in izvedljivo. Z avijoni to odlagat se sliši romantično, samo za kakšno razlitje tankerjev tole mislim da ne bo najbolj uporabno, ker so enostavno količine takšne da se najbrž še dolgo nihče takšnega projekta ne bo niti lotil. Z letalom odvržt par tisoč ton brisačk ne gre, ker so nosilnosti premajhne, pa še izmet takšnih količin sredi morja najbrž ni tko trivialna stvar kot se sliši :)
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.
![[:P]](http://slike.slo-tech.com/smeski/icon_razz.gif){kind=icon}
![[:))]](http://slike.slo-tech.com/smeski/icon_lol.gif){kind=icon}