Slo-Tech

Slo-Tech - Raziskovalci iz ameriške univerze MIT so predstavili svojo najnovejši izum, ki bo močno omejil enega izmed največjih ekoloških problemov današnjega časa - razlitja nafte. Ko namreč pride do nesreč tankrjev, se zaradi razlitja nafte pogosto zgodi, da je ekosistem in vsakršno življenje v priobalnem pasu uničeno ali močno pohabljeno.



Material, sestavljen iz nanocevk in podoben papirju je namreč močno selektiven pri absorbiranju tekočin in so ga raziskovalci zasnovali tako, da absorbira hidrofobne tekočine - tekočine, podobne nafti - in jih zadrži v svojih vlaknih, hkrati pa ne absorbira vode. Ker je zgrajen iz nanovlaken, je tudi nadvse trpežen in ima visoko talilno temperaturo, to pa mu daje še dodatno prednost - ko absorbira nafto, ga lahko namreč položimo v peč s temperaturo vrelišča nafte, ki nato izhlapi, material pa ostane nepoškodovan in je ponovno primeren za zajem nafte.



Poleg ločevanja nafte iz vode si lahko v prihodnosti obetamo tudi izboljšane postopke za prečiščevanje vode, ima pa novi material še eno veliko prednost pred ostalimi materiali, ki koristijo prednosti nanocevk - nanovecke, iz katerih je sestavljen, se lahko namreč že danes proizvedejo v večjih količinah, kar naredi material tudi precej cenejši od alternativnih rešitev, posledično pa ga to naredi tudi nadvse privlačnega za dejansko aplikativno rabo.

Daily Tech - Raziskovalci najbolj znanega ameriškega tehnološkega inštituta razvijajo človeku podobnega robota, imenovanega Nexi, ki v mnogo pogledih predstavlja precejšen napredek v robotiki. Nexi se premika s pomočjo koles, pri čemer ne preseže hitrosti človeške hoje. Ponaša se z relativno spretnimi rokami, ki imajo v ramenskem obroču 4 stopnje prostosti in lahko v iztegnjenem položaju dvignejo okoli 4,5 kg težek predmet. Za vzdrževanje ravnotežja in nadzora uporabljene sile skrbi računalnik, ki teče na Linuxu, oviram pa se Nexi izogiba s pomočjo laserskega merjenja razdalj. Omembe vredne so tudi robotove dlani s petimi stopnjami prostosti gibanja, na katero so pripeti štirje prsti (s palcem v opoziciji), kar Nexiju omogoča prijemanje predmetov in izvajanje kretenj za izražanje čustev.


Nexi je sicer zavidljivo spreten, vendar je njegova najbolj impresivna značilnost obraz oziroma njegova sposobnost spreminjanja obraznih izrazov, s katerimi lahko sporoča različna čustva (žalost, jezo, zmedenost, navdušenje in dolgočasje). Vrat s štirimi prostostnimi stopnjami mu omogoča človeku podobne gibe glave, na obrazu pa ima premične obrvi, veke in čeljust.


Robotova največja pomanjkljivost je seveda njegova inteligentnost. Da bi bil Nexi čim bolj komunikativen in glede vedenja nasploh čim bolj podoben človeku, bodo v naslednjem letu izvedli pilotski učni program, v katerem ga bodo preko interakcije z ljudmi skušali naučiti novih komunikacijskih veščin in vedenj. Pri tem si bodo zaradi večje zanimivosti za človeške udeležence pomagali s pristopom Čarovnika iz Oza, kar pomeni, da bodo preko brezžične povezave pomagali Nexiju pri gibanju in predvsem vsebini pogovora.

DailyTech, MIT Media Lab in kratek predstavitveni filmček.

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

InfoWorld - IBM je včeraj predstavil novo generacijo karbonskih nanocevk, ki so zdaj zmogljivejše od silicijevih tranzistorjev (nanocevke so tista zadeva, ki bo nadomestila silicijeve tranzistorje, ko bodo zahteve po pomanjševanju tranzistorjev presegle zmožnosti silicija). Čez kakih 10 do 15 let, predvidevajo pri IBM, bo ta tehnologija zamenjala trenutni proizvodnji način procesorjev in ostalih čipov. Do takrat pa morajo sploh še pogruntati kako pa narediti procesor iz takih tranzistorjev... (takorekoč, cegle so že razvil, samo bajte še neznajo zgradit...) Sicer pa klik...