Superprevodne snovi prevajajo električno energijo brez upornosti, torej brez izgub. Doslej so bili vsi superprevodniki odvisni od bodisi nizkih temperatur (pri normalnem tlaku) ali ekstremno visokih tlakov (pri skoraj sobnih temperaturah). Iskanje kombinacije obeh traja že dobro stoletje, a še ni obrodilo sadov - doslej. Ob tem ne moremo mimo poizkusov Range Diasa, ki je pred tremi leti poročal o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in visokem tlaku, a je bil članek nato umaknjen. Letos je poizkusil znova, a rezultatov znova ni bilo možno ponoviti.
Sedaj pa naj bi južnokorejski raziskovalci strli še bistveno težji problem. Novi material se imenuje LK-99. Pripravili so ga iz svinca, kisika, žvepla, fosforja in bakra. Gre za nekoliko deformirano strukturo svinčevega apatita, v kateri so nekateri svinčevi ioni zamenjani z bakrovimi. To ustvari napetost v kristalni rešetki, ki se skrči za 0,48 odstotka. Na tak način poustvarijo učinke visokega tlaka, ne da bi morali povišati tlak.
Raziskovalci so izdelali milimeter velik vzorec, ki so ga testirali z več metodami. Pri različnih temperaturah so skozenj vodili električni tok, ki je pri sobnih temperaturah tekel brez upornosti. Preizkusili so tudi odziv na magnetno polje in opazili Meissnerjev pojav, ki pa ni bil popoln - domnevno, ker je bil superprevoden le del vzorca brez nečistoč.
Za sodbe je še prehitro. Rezultati so videti obetavni, a nič več kot to.
