vir: NASA
Pristajalnik National Teama
vir: Spaceflight NowDyneticsov pristajalnik ALPACA
vir: Spaceflight NowSpaceX Starship
vir: Spaceflight NowAmeričani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že poznamo, pa je razvoj pristajalnikov še bolj na začetku poti, saj je NASA natečaj za prvo razvojno sodelovanje razpisala šele lanskega septembra. Sedaj so znani trije izbranci.
Največjo vsoto, v višini 579 milijonov ameriških dolarjev, prejme skupina National Team pod vodstvom Bezosovega Blue Origina, v kateri so še težkokategorniki Lockheed Martin, Northrop Grumman in Draper. 253 milijonov dolarjev dobi grupa okoli Dyneticsa, v kateri je množica podizvajalcev, med katerimi je največji Sierra Nevada Corporation. Na koncu si je 135 milijonov priboril tudi SpaceX, z lunarno različico svojega plovila Starship, prirejeno za spust na mesečevo površje, ne pa tudi vrnitev na Zemljo. Nasin šef Jim Bridenstine ob tem poudarja, da pripojene vsote ne izražajo preferenc do ekip, temveč so odrejene glede na njihove razvojne potrebe. Pogodbe veljajo za desetmesečno obdobje pospešenega razvoja in predvidoma februarja 2021 bo agencija izbrala eno ali dve skupini, ki bosta delo nadaljevali. Najočitnejši osmoljenec je pri vsem Boeing, ki je lani prav tako objavil svojo ponudbo, a ga med zmagovalci ni. Očitno se je razvpita aeronavtična družba spričo kopice polomij v zadnjih letih naposled Nasi zamerila dovolj, da ji je agencija obrnila hrbet.
Trojica zmagovalnih ekip ima precej različne principe tako vzletanja z Zemlje kot Lune. Kakor pravi Bridenstine, si NASA s tem zagotavlja čim širše polje možnih tehnoloških rešitev, ki bodo nemara uporabne tudi v primeru, ko neko moštvo ne bo izbrano. Blue Originova ekipa ima najbolj konvencionalno zasnovan projekt, podobnega Apollovim, z enkratno uporabnim plovilom. Bezosovo podjetje bo v svoji skupini zadolženo za izdelavo pristajalnega modula, Lockheed Martin za dvižnega, Northrop Grumman za prestopnega; plovilo bo v vesolje poletelo na Blue Originovi raketi New Glenn. Dyneticsov pristajalnik ALPACA bo modularen: njegove tanke za gorivo bo mogoče oddvojiti in v orbito pošiljati ločeno, zato bo del za posadko večkratno uporaben. Z Zemlje bi poletel na ULAjevi raketi Vulcan. SpaceXov Starship bi v vesolje ponesla raketa Falcon Super Heavy, nakar bi lahko večkratno pristajal in vzletal na Luninem površju.