V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe

Lepo, ko pa bodo to zdržali obdržat na taki ravni čez celotno leto se naj javijo :)

The record-breaking amount of solar power shows one of the world's leading industrial nations was able to meet a third of its electricity needs on a work day, Friday, and nearly half on Saturday when factories and offices were closed.

Kolko pa kaj mi proizvedemo z sončnimi ? Vem edino, da nimamo enakomerno razporejeno in da jih je na štajerskem kar dosti.

Danska šiba vetrno energijo na Norveško v njihove reverzibilne elektrarne. Kam pa Nemčija?

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.

BALAST je 27. maj 2012 ob 12:34 izjavil:

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov elektrike na uro, kar je ekvivalentno dvajsetim jedrskim elektrarnam pri polni obremenitvi.
S tem so zadostili 50% nemške porabe elektrike.

Vir

Le da ima Nemčija konico porabe okoli 80GW, povprečno pa nekaj manj(okoli 50-70GW). 22GW nekako ni 50%

Ja tle so številke malo romantično predstavljene. In bi tisith 50% bilo teoretičnih za vikend porabo. (Sonce je bilo pa med tednom. :D)

Nekako tako kot v prodajnih katalogih, kjer imaš navedeno maksimalno moč (po možnosti kratkotrajno obremenitev), pa porabo (pri minimalni moči, v drobnem tisku) in vse skupaj zgleda zelo lepo na prvi pogled.

Resnica je pa takšna, če citiram iz članka: "Germany has nearly as much installed solar power generation capacity as the rest of the world combined and gets about four percent of its overall annual electricity needs from the sun alone. "

Koliko pa proizvedejo ponoci?

guest #44 je 27. maj 2012 ob 13:25 izjavil:

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.

Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.

PaX_MaN je 27. maj 2012 ob 13:23 izjavil:

Okol procenta, če me spomin ne vara.

Malenkost manj. 0.8%... "zanemarljivo malo" po besedah Elektra Primorske.

To s soncem je sicer fajn v teoriji. V praksi pa ne tolko. Je cenej in bolj učinkovito (pa precej bolj okolju prijazno) še kakšno jedrsko si omislit.

No pri nas sončna proizvaja kar lepo a v takšnem vremenu kot je sedaj manj saj se moduli in razsmerniki kar lepo segrejejo!

Heh ta "zelenim" se ne da nič dopovedat :)

A wild cloud suddenly appears.

Pithlit jah jaz sem pa prej anti-zelen kot zelen, pa bi še vedno zaprl vse termoelektrarne in jih andomestil z jedrskimi. Čeprav po pravici povedano bi z jedrskimi zamenjal tudi sončne in vetrne na povprečnih lokacijah...

Z zelenimi se je itak mislilo treehugerje, kaj pa :P

ja bravo
je pa pri jedrskih problem, da ne morejo slediti trenutni porabi, tako da v vsakem primeru rabis termo (ali plinske...) elektrarne

aha razumem ja. alpa crpalne hidroelektrarne imo. avstrijci ze vedo.

black ice je 27. maj 2012 ob 15:41 izjavil:

Pithlit je 27. maj 2012 ob 15:39 izjavil:

To s soncem je sicer fajn v teoriji. V praksi pa ne tolko. Je cenej in bolj učinkovito (pa precej bolj okolju prijazno) še kakšno jedrsko si omislit.

Dopovej to "zelenim".

Bi se dalo, če bi jim v domovanja dovajali samo solarno energijo. Takrat ko je ne rabijo, naj dobivajo preveč da se vse električne naprave skuri, ko bi jo rabili pa nič. Naj bodo v temi.

Velik problem je tudi izgradnja novih tras za daljnovode! Ker jim skoraj vsi nasprotujejo.

PrimozR je 27. maj 2012 ob 16:50 izjavil:

Isotropic ne jih ne. Črpalne, oz. še bolje, flywheel baterije, nameščene v sklopu (ob) elektrarni. Problem rešen.

To je trenutno sci-fi resitev.

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

celada je 27. maj 2012 ob 20:21 izjavil:

Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.

BigWhale je 27. maj 2012 ob 15:28 izjavil:

Koliko pa proizvedejo ponoci?

guest #44 je 27. maj 2012 ob 13:25 izjavil:

Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.

Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.

A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?



Edine realne opcije trenutno so:

-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka

Vztrajniki imajo majhno gostoto energije in so uporabni za bolj kratke prekinitve.


Ko pa bo samo "zelena" energija bo nočna cena res enaka dnevni.

celada je danes ob 01:57:35 izjavil:
PIPI je včeraj ob 20:45:50 izjavil:
celada je včeraj ob 20:21:42 izjavil:
Pol pa ležaj krepne pa maš res fly wheel : >

Niti ne. Flybirdu (F1 KERS projekt, ki ni prišel v praktično uporabo) je v testiranju odletel ležaj, vztrajnik je bil fuč, ohišje je bilo pa mogoče uporabljati še naprej. Seveda je ohišje zadržalo vse leteče koščke :P

Sicer imaš pa tudi ležaje, ki nikoli ne crknejo. Recimo drsne (niso to puše, pri drsnem ležaju gred plava v tekočini), elektromagnetne, če imaš modularno zasnovo ti itak ni problem odklopiti enega modula in ga poservisirati, itd.


Sej tu nebi šel reševat tega s klasičnimi ležaji, nevarnost napake je preprosto prevelika ( kljub temu da so ležaji preklemansko dobro dodelani in poznan strojni del ) in ko bi tu kaj odletelo ni pogoja da ohišje zdrži.

Ni pogoja ker se je to že zgodilo (da je ohišje zdržalo)? :D Resno misliš da ne znajo narediti dovolj dobrega ohišja, ki bi zdržal takšne energije? Ne bodi no smešen.

Kaj jemlješ pod klasične ležaje? Ker verjemi, tople vode ne bodo šli izumljat, tehnologij je dovolj že poznanih in tudi bistveno bolje preizkušenih. Ne dvomim, da bi lahko uležajenje izvedel tudi s krogličnimi ležaji, le interval menjave bi bil nekoliko bolj pogost kot pri nekaterih drugih rešitvah.

Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

jverne je danes ob 02:42:22 izjavil:
BigWhale je včeraj ob 15:28:45 izjavil:
Koliko pa proizvedejo ponoci?

jverne je včeraj ob 13:25:14 izjavil:
Ma če bi naredili en kup črpalnih hidroelektrarn mogoče bi melo kej več smisla.


Crpalne elekrarne so neumnost. Trenutno se se splacajo, kmalu pa se ne bodo vec. Crpalne se splacajo samo zaradi tega, ker je ponoci elektrika cenejsa kot podnevi. Ko se bo ta razlika zmanjsala se ne bodo vec tako splacale.


A ti boš za si ponoči svetit naložil polno klet akumulatorjev?


Edine realne opcije trenutno so:

-Črpalne hidroelektrarne
-Podzemno stiskanje zraka

Vztrajniki imajo majhno gostoto energije in so uporabni za bolj kratke prekinitve.


Ko pa bo samo "zelena" energija bo nočna cena res enaka dnevni.

Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)

BigWhale je 28. maj 2012 ob 13:21 izjavil:

Namesto vrtecih se vztrajnikov bi jaz raje uporabil nekaj gromozanskih, sinhroniziranih nihal!

Samo zaradi cool faktorja. :>

Cool faktor je že, kaj pa uporabnost? :D

celada je 28. maj 2012 ob 13:17 izjavil:

Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)

Ah, pozabi beton, kovina ali pa kompoziti, seveda ob pomoči kevlarja. Iz tega naj se naredi casing. Primarni. Vse skupaj pa montiraš v betonske celice pod zemljo, če že res pride kaj iz ohišja samega (obenem je betonska celica servisni prostor). Containment prve klase. Saj ne rečem, tudi jaz v prvi vrsti definitivno ne bi gledal na kroglične ležaje, ampak pogledal bi jih pa vseeno. Navsezadnje imajo ta boljše turbine, ki se, ne pozabimo, vrtijo s tam okrog 100k rpm, kroglične ležaje, slabše pa drsne. Pri vztrajniku je morda zadeva rahlo bolj kompleksna, ker imaš precej večjo težo, ampak itak je to samo stvar dimenzioniranja.

Glede gostote, lepo si pokazal, kakšno je stanje. Še bistveno jo pa zvišaš z višjimi hitrostmi vrtenja, ki dandanes niso več tak bav bav. Problem pri bolj klasičnih načinih uležajenja bi bilo predvsem vzdrževanje vakuuma, ki bi bil potreben pri visokih hitrostih, zato so IMO elektromagnetni ležaji načeloma dobra opcija.

PrimozR je 28. maj 2012 ob 13:34 izjavil:

BigWhale je 28. maj 2012 ob 13:21 izjavil:

Namesto vrtecih se vztrajnikov bi jaz raje uporabil nekaj gromozanskih, sinhroniziranih nihal!

Samo zaradi cool faktorja. :>

Cool faktor je že, kaj pa uporabnost? :D

celada je 28. maj 2012 ob 13:17 izjavil:

Pod klasične ležaje jemljem kroglične ležaje. Sam bi pač pogledal v smeri elektromagnetnih ležajev in drsnih ležajev, seveda nebi ignoriral krogličnih samo nevem če bi se splačalo.
Kar se pa ohišja tiče seveda da se da naresti ohišje, ki bi zdržalo tole kolo notri samo dovolj betona ulij notri samo ni pa glih nedolžna tale zadeva in energije so tudi precej višje kot pri kersu.

Za primer, če vzameš vztrajnik polmera 2m, debeline 0.5m, rečeš da je iz železa ( sam zato ker poznam gostoto na pamet) in da se zavrti 60× na sekundo torej 3600× na minuto. No taka zadeva ti bo imela, če se nisem preveč zmotil pri računu, 7×10^9 J kinetične energije, kar je enako 10s celotne proizvodnje NEK-a. Ni ravno mala gostota če mene vprašaš ;)

Ah, pozabi beton, kovina ali pa kompoziti, seveda ob pomoči kevlarja. Iz tega naj se naredi casing. Primarni. Vse skupaj pa montiraš v betonske celice pod zemljo, če že res pride kaj iz ohišja samega (obenem je betonska celica servisni prostor). Containment prve klase. Saj ne rečem, tudi jaz v prvi vrsti definitivno ne bi gledal na kroglične ležaje, ampak pogledal bi jih pa vseeno. Navsezadnje imajo ta boljše turbine, ki se, ne pozabimo, vrtijo s tam okrog 100k rpm, kroglične ležaje, slabše pa drsne. Pri vztrajniku je morda zadeva rahlo bolj kompleksna, ker imaš precej večjo težo, ampak itak je to samo stvar dimenzioniranja.

Glede gostote, lepo si pokazal, kakšno je stanje. Še bistveno jo pa zvišaš z višjimi hitrostmi vrtenja, ki dandanes niso več tak bav bav. Problem pri bolj klasičnih načinih uležajenja bi bilo predvsem vzdrževanje vakuuma, ki bi bil potreben pri visokih hitrostih, zato so IMO elektromagnetni ležaji načeloma dobra opcija.

Ja se strinjam, teža zna bit problem in če se prov spomnim zna biti tudi problematična pri drsnih ležajih ( imam zelo malo izkušenj kar se ležajev nasploh tiče ) ti prebije oljni film pa si gotov samo zopet to je stvar dimenzioniranja.

Kar se pa tiče energije shranjene notri v vztrajniku je pa sploh super večat obrate, saj se energija takega telesa dviguje s kvadratom hitrosti.

guest #44 je 28. maj 2012 ob 14:12 izjavil:

No, vstrajniki niso lih tok napačni za kratke prekinitve. Ležaje se danes uporablja hibridne ali pa magnetne.

Črpalne ele. pa stiskanje so še vedno zanimiva in preizkušena alternativa. Zrak sicer lahko stitkaš tudi v posode, vendar je lažje v kak globok rudnik, kjer že majhna sprememba tlaka povzroči veliko spremembo v potencialni energiji (zaradi volumna).

Kaj pa narediš v primeru puščanja skozi razpoke? :P

celada je 28. maj 2012 ob 14:57 izjavil:

Ja se strinjam, teža zna bit problem in če se prov spomnim zna biti tudi problematična pri drsnih ležajih ( imam zelo malo izkušenj kar se ležajev nasploh tiče ) ti prebije oljni film pa si gotov samo zopet to je stvar dimenzioniranja.

Kar se pa tiče energije shranjene notri v vztrajniku je pa sploh super večat obrate, saj se energija takega telesa dviguje s kvadratom hitrosti.

Točno tako, stvar dimenzioniranja. Navsezadnje se v hidroelektrarnah pri turbinah uporablja aksialne drsne ležaje :D

Razlog za to je preprost - servisov ni spljoh, zadeva je večna, seveda dokler črpaš olje oz. tekočino v tisto izvrtino na dnu gredi (za razliko radialnih moraš pri aksialni zagotavljati tlak tekočine iz drugih virov, zadeva ne splava sama od sebe, kar je v bistvu jasno).

Pozdrav

Glede aksialnih drsnih ležajev na sklopu vodna turbina - generator. Statični tlak olja v aksialnem ležaju je potrebno zagotavljati samo ob zagonu, med delovanjem se le-ta vzdržuje sam. To je možno zato, ker so aksialni ležaji izvedeni s segmenti, ki so nagnjeni in tako zagotavljajo klinasti prostor med mirujočim in rotirajočim delom ležaja, kar je pogoj za ustvarjanje t.i. hidrodinamičnega mazanja. Ti ležaji so znani pod imenom "Mitchell" ležaji. Kljub samodejnemu vzdrževanju tlaka je pri takem velikem ležaju v krogotoku vedno črpalka, filter in rezervoar za olje. To pa zaradi zagotavljanja zadostne cirkulacije olja, pravilne temperature na vstopu in odplavljanja (ter zadrževanja) produktov obrabe. ASME (American Society of Mechanical Engineers) je leta 2002 poročala o takšnem ležaju, ki je skoraj v neprekinjeni uporabi od leta 1912 brez zamenjave bilokaterega dela. Ocenjujejo, da je njegova življenjska doba ~1300 let. Nosi pa cca. 220 ton obremenitve....

LP

Jože

Problem vaših vrtavk je odvzem energije (kakor tudi dodajanje) in poraba potrebna za vzdrževanje hitrosti.

Če je zadeva v vakkumu se hladi minimalno, samo radiacijsko, kar je spet ekstra problem.

Če nanjo obesiš magnete pa fašeš izgube v materialih. Dalo bi se zadevo narediti v stilu asinhronskega generatorja - samo še vedno ti ostane problem lovljenja mrežne frekvence in podobne bedarije. Nekako nisi naredil nič.

Take hece so imele serverske sobe - iz bajnih prihrankov v vzdrževanju in menjavi baterij so šli nazaj na baterije. Beacon-power ki se je ukvarjal s tem je bancrupt.

In pri takih 'large scale operations' - kaj ti je problem postavit eno talilnico tistega svinca ter narediti modularne baterije, ki jih lahko ciklaš cele dneve.

Ali pa par generatorjev, ki delajo dokler jih futraš s gorivom/plinom.

Vakuum ni problem zagotavljat, containment tudi ne. Če ne drugega jih postaviš nekje za jezom kakšne HE, noter v vodi.

Šopat stisnjen zrak v tunel je pa še manjši problem - zadevo zaliješ s katranom oz. epoksidnimi smolami.

Ali pa narediš ogromno luknjo v tleh ter izkoristiš prosti padec vode do tam.

Zelena energija je pa že sama po sebi bedarija. Zaradi takih težav s nezanesljivostjo potem skuriš polovico energije samo za to da zagotavljaš stalno oddajo v omrežje. Pozimi od panelov tako ni nč, pravtako ob vsaki oblačnosti.
Uranovi atomi pa lahko razpadajo glede na tvoje želje. Ni treba bit več suženj narave.

Pozdrav

Ne vidim problemov z segrevanjem. Če se zadeva izvede s trajnimi magneti na rotorju in navitji na statorju, potem pri dovajanju (beri višanju vrtljajev) na rotorju ni nekih posebnih izgub, stator pa je itak lahko v zraku, transformatorskem olju, destilirani vodi in ohmske izgube (segrevanje navitij) lahko uspešno rešiš. Sinhronizacijo z mrežo pa moraš itak ohranjati s pomočjo frekvenčnih pretvornikov (sicer povzročajo izgube, ampak nič ni idealno), saj vrtljaji vrtavke itak niso konstantni, temveč padajo, ko energijo "pumpaš" iz njih.

Če se zadeve morajo vrteti v vakuumu, potem so za vležajenje res najpimernejši magnetni ležaji, saj omogočajo, da je vrtavka-motor-generator z gredjo vred v celoti v ohišju (gred ohišja nikjer ne "prebada") in odpade potreba po dinamičnem tesnenju (tesnenje med gibajočimi deli). Tradicionalni drsni ležaji v visokem vakuumu ne delujejo, saj se olja vplinijo (zavrejo zaradi niskega tlaka), kotalni laežaji za suhi tek sicer obstajajo, samo imajo problem z življensko dobo...Edino ne vem, kako daleč so s pasivnimi magnetnimi ležaji, aktivni imajo namreč veliko slabost, da odpovejo v trenutku, ko jim vzamemo napetost....

So pa z giroskopi kot akumulatorji precej eksperimetirali v petdesetih letih....

Gyrobus @ Wikipedia

http://www.siol.net/avtomoto/zanimivost...

So pa zadeve gonili samo do ~3000 min^-1....

LP

Jože