Bela, zelena in modra soba

Tak da teleporta ni treba več mešat v debato, ker gre za izomorfizem s problemom treh sob.

Zakaj ne? Če postanejo nekatere stvari s teleportom lažje ali bolje razumljive, ga je še kako smiselno mešat zraven.

O.

Tak da teleporta ni treba več mešat v debato, ker gre za izomorfizem s problemom treh sob.

Zakaj ne? Če postanejo nekatere stvari s teleportom lažje ali bolje razumljive, ga je še kako smiselno mešat zraven.

O.

Predstavljaj si, da maš 2 sobi: modro in belo, ki sta milijon svetlobnih let narazen. Original preskeniraš v beli sobi in ga pustiš na miru, v modri pa skonstruiraš kopijo. Teleport je popolnoma izomorfen tej situaciji.

Zavest se iz originala ne seli v kopijo. Kopija dobi svojo zavest, ki je neodvisna od zavesti originala, kljub zunanjim podobnostim.

Če v sosednji sobi naredijo mojo kopijo, na mene to ne bi imelo nobenega vpliva. Nenazadnje niti ni treba da sem seznanjen, da delajo mojo kopijo in zaradi tega se mi tudi zavest ob kreaciji klona ne bo prav nič "razširila".

Zaradi pojava klona v sosednji sobi naprimer ne bom videl tistega, kar vidi klon, še manj se bom zavedal tistega, o čemer moj klon razmišlja.
Moja zavest ostane še naprej subjektivno samo moja.

Okapi> "To je samo nepomemben tehnični detalj. Predstavljaj si različico Schrödingerjeve mačke, s teboj v glavni vlogi. Medtem ko spiš, te skopirajo, neka naprava po naključju tebe ali tvojo kopijo ubije, in izbriše vse sledi, na osnovi katerih bi lahko kdo ugotovil, koga je ubila. Skratka, naslednje jutro nihče ne bi vedel, ali je živ izvirnik ali kopija. Kaj pa sedaj?"

Ja, dir đizs. Preprosto je. You cease to exist. Tvoj dvojnik živi naprej; tvoje življenje se je pa končalo točno enako, kot bi se končalo, če dvojnika ne bi imel. Tvoj dvojnik je tvoj dvojnik in ne ti. Če umre tvoj dvojnik, ki ima vse tvoje občutke in spomine, boš ti nedotaknjeno živel naprej. Če umreš ti, bo tvoj dvojnik nedotaknjeno živel naprej.

Če sprejmeš to predpostavko, da pač v trenutku "stvaritve" nove kopije le-ta postane samostojna entiteta.

You cease to exist.

In kako to veš, če zjutraj, ko se zbudiš, ne veš, ali si original ali kopija?

O.

Z gotovostjo sklepaj, da si original, pa bo vse v redu. Trust me.

Double J> "Lahko... izkrvaviš ter "umreš", pa te nafilajo s krvjo in reanimijo srce ter oživiš. Potem je to nekdo drug?"

Če je EEG popolnoma zamrl in te potem vseeno nekako uspejo obuditi... Ja, res, kdo garantira, da se je zbudila popolnoma ista zavest? Samo v tem primeru ni nobene resne dileme, ker nisi ustvarjal novega telesa, nove osebe. Če je izvirna osebnost, zavest ob popolni zaustavitvi EEG umrla, pa smo potem reanimirali neko drugo zavest... V tem primeru ni nobenega problema s pravnim nasledstvom ali identifikacijo osebe.

Pravim ČE. Ker vem pa ne. Verjetno se nazaj "zbudi" ista zavest. Ampak, kaj če ne? Tukaj je še ogromno enih vprašanj, ki so povezana s temi dilemami, da lahko približno zaslutiš dimenzije vprašanja. Tale tema je verjetno Thomasov masterpiece.

V vsakem primeru si original.

To pomeni, da tvoja razlaga, da si ti samo tisti iz bele sobe, druga dva sta pa kopiji, nekako ne drži. Oziroma je očitno čisto vseeno, kaj si, vsaj dokler ti tega nekdo ne pove.

O.

Zavest se ne kopira,

Na začetku tega miselnega poskusa smo pač predpostavili, da se lahko. Lahko pa seveda vedno rečeš, da je to nemogoče in je vsa nadaljnja razprava in ugibanje, kdo se bo zbudil v kakšni sobi, odveč.

Kopiraš, ali še bolje rečeno oponašaš, lahko le oblike, strukture.

Vsako informacijo lahko kopiraš in če je zavest neke vrste informacija, jo verjetno z dovolj napredno tehnologijo kopiraš.

O.

>> "vendar se ne bi oustil razgraditi samo zato, ker se je na nekem drugem mestu ustvarila moja kopija. "

Okapi> "Potem ti teleport čisto nič ne koristi, ker bi še vedno ostal tam, kjer si."

Točno tu se skriva srž problema. Odgovori si na vprašanje: a če se pa pustiš ubiti, bi se pa magično prestavil v glavo nove kopije (nekje na drugem koncu sveta, na ISS-ju, na Marsu)?

Odgovori si na vprašanje: a če se pa pustiš ubiti, bi se pa magično prestavil v glavo nove kopije

Saj sem medtem že dopolnil to. En jaz bi ostal tam, kjer je bil, drugi bi se pa teleportiral, ampak zaradi podvojitve bi imel toliko dodatnih problemov, da to v večini primerov ne bi imelo nobenega smisla.

O.

Pri uploadu bi poslužil le kot matrica, (model za potičko) iz katerega bi naredili nov model potičke iz drugačnih materialov, kot je original.
Na kakšen način bi tam vzniknila zavest, je že drugo vprašanje, vendar to vsekakor ne bi bil več ti, kot tudi tvoj otrok, ni več ti, čeprav so bili za njegoc nastanek potrebni tvoji geni.

Lahko bi se pa tolažil ob misli, da si s svojimi geni omogočil neki drugi entiteti vstop v eksistenco, v kateri bo lahko bivala na kvalitetno "boljšem in bogatejšem" nivoju, kot original.

Okapi> "Ne. Če ohraniš izvirnik, dobiš dve kontinuiteti (zavest ostane v izvirnem telesu, hkrati se pa preseli v novo). "

Pa spet pozabiš na to, da bi se taka zavest podvojila, ne pa ostala ena-in-ista. Kar to pomeni je, da dobiš dve različni osebnosti, dve različni entiteti, dve različni življenji. Imata pač neko skupno stičišče, od tiste točke dalje pa sta samosvoji enoti življenja.

Kar pravite zagovorniki teleporta in "efekta treh sob" je, da lahko enega enojajčnega dvojčka takoj po rojstvu ubijete, ker bo drugi itak živel dalje (zavest prvega nesrečnika se bo pa menda magično preselila v drugega dvojčka)

Na linux se ne zastopim, ampak fora je v tem, da bo proces 120 ostal tak, kot je, proces 121 pa bo prepričan, da je v resnici proces 120, ki so ga preimenovali v 121.

O.

In, če si TI variabla ZNOTRAJ procesa 120, kam greš ko kličeš "kill 120"?

>>ampak zaradi podvojitve bi imel toliko dodatnih problemov, da to v večini primerov ne bi imelo nobenega smisla.

Halo, družbenih problemov naj se ne bi reševalo tako, da se "odvečne" ljudi enostavno pobije.
Namesto birokratsko-barbarskih prijemov, si bo treba izmisliti kaj bolj civiliziranega in ne opravičevati ubijanja s "težo pravnih problemov"

da lahko enega enojajčnega dvojčka takoj po rojstvu ubijete, ker bo drugi itak živel dalje

Stališče sodobne družbe je, da imajo zarodki zavest šele nekako od takrat naprej, ko splavi niso več dovoljeni (razen zaradi reševanja matere), zato primer z ubojem takoj po rojstvu ni dober. Sicer se pa natanko to dela - pri umetni oploditvi zavržeš kup odvečnih zarodkov.

Sicer pa je seveda razlika - ko nekoga enkrat ustvariš s kopiranjem, ga načeloma ne smeš več kar ubiti, če ubiješ izvirnik, zato da narediš kopijo, pa je OK (vsaj v primeru teleporta).

Lahko pa seveda zagovarjaš tudi mnenje, da je teleport zaradi tega strogo nedovoljen.

O.

Halo, družbenih problemov naj se ne bi reševalo tako, da se "odvečne" ljudi enostavno pobije.

V družbi, kjer se ljudje lahko kopirajo, bo imelo pobijanje čisto drugačno težo. V delih že omenjenega Petra F. Hamiltona je recimo velika razlika, ali ubiješ nekoga, ki ima backup, ali pa uničiš tudi njegov backup in ga tako dejansko "do konca" umoriš. Prvi primer je bolj poškodovanje stvari, ne umor.

O.

Okapi> "In kako to veš, če zjutraj, ko se zbudiš, ne veš, ali si original ali kopija?"

(Človeško) Življenje je pogojeno z zavedanjem, z zavestjo. Nekje kmalu v otroštvu se začnemo vse bolj zavedati sebe, svojih občutkov, svoje biti. Razumeti začnemo, da smo mi sami (jaz) tisto, kar obstoja nekje znotraj naše glave, zadaj za očmi. Vse ostalo je okolica, NE-mi, ne-JAZ. Tisto drugo. Življenje se začne s postopnim oblikovanjem zavesti in se konča, ko zavedanje izgine (pustimo zdaj Alzheimerjevo).

Če se bom zjutraj zbudil znotraj te zavesti, pričakujem, da se bom zbudil v beli sobi. Kajti vsaka ustvarjena zavest, čeprav znotraj identična meni, bo svoja, sebi lastna entiteta. Če se bom zbudil v modri sobi torej pomeni, da sem bil ustvarjen.

Nova zavest preseka to kontinuiteto, saj se je na novo pojavila. Ja, ima iste spomine, kot jaz, pa vseeno nima neprekinjenega vektorja do izhodišča, ki bi šel skozi prostor-čas. Tega ima le moja zavest. Nova zavest ima vektor, ki gre neprekinjeno zgolj skozi čas (ne pa skozi prostor).

EDIT: Nekdo je par strani nazaj omenjal INSTANCO. To je izvrstna beseda. Tako, kot ima lahko en razred več instanc objektov, tako ima zavest lahko več instanc eksistence. Vendar pa je vsaka instanca objekta za sebe ločena in točno tako je z zavestmi.

Če se bom zbudil v modri sobi torej pomeni, da sem bil ustvarjen.

Nisi sledil moji različici miselnega poskusa. Izvirnik in kopija ostaneta oba v beli sobi, enega od njiju ubijejo, ampak nihče ne ve, koga. Zjutraj se eno telo zbudi in vidi poleg sebe truplo. Kaj zdaj? Kako se tisti vektor skozi prostor manifestira, da lahko veš, ali si kopija ali original?

o.

in je čisto OK če original ubijejo (razgradijo).

Saj to je tvoja prostovoljna odločitev, torej kvečjemu samomor.

O.

Okapi,

whatever ti je zastavil hudo dobro vprašanje:

In, če si TI variabla ZNOTRAJ procesa 120, kam greš ko kličeš "kill 120"?

Torej, razen če se ni zavest dejansko preselila iz mrtvega originala v novega klona, je tista zavest za vedno izgubljena.

Jaz trdim, da se v trenutku kopiranja zavest preseli iz originala v kopijo (istočasno pa tudi v originalu ostane). To je bistvo kopiranja zavesti. Če se to ne zgodi, potem se zavest sploh ni prekopirala, ampak kvečjemu nek njen približek, kar je isto kot nič.

O.

whatever ti je zastavil hudo dobro vprašanje:

Saj sem napisal, da se na linux ne razumem. Za začetek recimo ne razumem, kako si lahko istočasno proces in variabla znotraj procesa. Če si proces, in se ubiješ, je to pač samomor, plain and simple.

Pri vsakem "klasičnem" teleportiranju narediš samomor in živiš naprej.

O.

Okapi> "Kako se tisti vektor skozi prostor manifestira, da lahko veš, ali si kopija ali original?"

Ne glede na to, da sva v isti sobi in leživa zelo blizu drug drugemu, ne zasedava istega prostora.

Ne glede na to, da sva v isti sobi in leživa zelo blizu drug drugemu, ne zasedava istega prostora.

A pa res nimaš nič domišljije? Tistega, ki bo ostal živ, bodo pustili v postelji, truplo bodo pa dali na tla. Ti si zaspal v postelji in nekdo se bo zbudil v postelji. Kako boš vedel, ali si ti ali kopija?

O.