Konec kapitalizma? (zeitgeist addendum napovedal ekonomski propad?)

Drugače pa povsem pravi laissez-faire ne obstaja danes.

Točno tako. Zato pa se pogovarjamo o sistemu, ki ga imamo in ne o nečem, kar obstaja na papirju izpred par stoletji. No pa Hayek je mogoče še v tem stoletju kej pametnega na to temo napisal.

Aja pa preden me napadeš: od vseh ekonomskih teorij mi je liberalizem še najbližje.

monster-x je 5. apr 2010 ob 11:11 izjavil:

Točno tako. Zato pa se pogovarjamo o sistemu, ki ga imamo in ne o nečem, kar obstaja na papirju izpred par stoletji.

... kar pa ni izgovor, da ga ne bi imeli.

Nekatere davčne oaze imajo bolj ali manj laisse-faire ekonomijo in kar je za slehernika najbolj pomembno, skupno davčno breme je od 5-15%. Na drugi strani imamo tako imenovane visoko socialne države, ki z davki pokrijejo tudi socialne prispevke = zdravstveno in pokojninsko varstvo. Potem imamo države, ki da bi prikrile enormne obdavčitve, zato te dajatve, čeravno so 'obvezne', preimenujejo drugače in ne prikažejo na lestvici davkov. A realno so dajatve, kljub neprimerno manjšim storitvam kolektiva, večje kot na danskem recimo. Sumim, da je Slovenija med njimi. Skratka imamo silno drago državo, ki pa ni konkurenčna, in na koncu niti socialna tako kot Danska. To, da ima vsak štor referenta za gozdarstvo, povprečnemu slovencu ne pomeni nič. Pomenila bi mu učinkovita, poceni in konkurenčna država.

Kar me zanima je: Je že kdo naredil simulacijo racionalne libertarne slovenije s številkami, ki prestanejo preizkus?????

... kar pa ni izgovor, da ga ne bi imeli.

Točno tako, vendar je vprašanje ali je za našo Slovenijo to sploh mogoče? Bi delovalo?
Če pa se postavimo na world scale, je to prihodnost kapitalizma?

Pomenila bi mu učinkovita, poceni in konkurenčna država.

Točno, prej to, kot pa državna hobotnica, ki jo trenutno imamo.

Okapi je 5. apr 2010 ob 12:36 izjavil:

.... Precej bolj laissez-faire gospodarstvo je v nekaterih azijskih državah. Kupiš razmajan kombi in si že avtobusno podjetje/taksi. Narediš si lesen voziček, nanj namontiraš plinski gorilnik in voila, moj prvi gostinski obrat je narejen, prodajaš lahko palačinke na ulici. Najameš hladilno torbo in greš prodajat sladoled na plažo. Če si dober, iz zaslužka kupiš pet hladilnih torb in jih oddajaš drugim.
Noben inšpektor te ne gnjavi z obrtnim dovoljenjem, izpitom iz higienskega minimuma in podobnimi zadevami. Sicer se na vsakem koraku srečuješ tudi s korupcijo - sladoledar plačuje odstotke "lastniku" plaže, palačinkar plačuje "varovanje", ampak to je laissez-faire v resničnem življenju - podjetniška svoboda je na vseh straneh. Kakor hitro se začne vmešavati država z davki in inšpektorji, smo pa tam, kjer smo, bolj ali manj.
O.

E vidiš. To so pa prednosti realnega obiska. Ti si doli bil in lahko primerjaš, tisto kar si videl, s 'papirji' na spletu. Ok, te bom pa zdaj vprašal, na tole štorijo, eno logično vprašanje: 'kaj se pa zgodi, če palačinkar noče plačati 'varovanja', ker mu je 'crnokongčan' blesav in ve, da bo denar zagonil za umazane bolane kurbe in droge... on pa bi rad, ko uspe s palačinkami, postavil fitness z zravilno sex masažo, ki bi turistom dejansko poboljšala počutje in zdravje???

Načeloma se bolj ne morem strinjati, da neučinkovita in v birokratske hrošče zavita država, deluje slabše kot mafijski laisse-faire...ampak na drugi strani imam par znancev, ki so 'delali' na Danskem, (probably increasing crime rate:) in jo ne morejo prehvaliti, pa tudi na spletu, je kar nekaj dokumentov od normalnih ljudi, ki Danske ne morejo prehvaliti. Danska je en tak nasprotni pol 'texas laisse-faira.' In ponavljam, imaš lahko državo (našo recimo), ki je draga kot žefran, pa kljub temu plačuješ tudi 'odvetniško hišo podgorica', ki skoraj povsod skrbi za varnost In seveda, če nisi s tem zadovoljen, pridejo še vse ostale inšpektorske in represivne službe, z največjimi kurbami na čelu Tu gre za laissez-faire dogovor med učeno in primitivno mafijo, iztrebiti obe pa nemara ne znajo niti Danci, saj se tudi tam počasi balkanci ženijo, otroci bodo pa tudi kmalu po državnih organih. Sumim, da vkolikor jih ne bodo namočili z severnjaško kulturo absolutno, boš prišel na Dansko in prvo kar boš slišal: 'Đe si brate', kar se je sicer meni zgodilo tako v nemčiji, da za avtrijo sploh ne govorim, ker smo jasno govorrili prravilno slovenskou Pa ne prav dolgo. Prišel je Mirsad in nas ozmerjal: 'Nemoj da serete, znate kao je ovaj gazda naci...nemoj ja da zbog vas najebem'

kaj se pa zgodi, če palačinkar noče plačati 'varovanja',

Nič kaj dobrega, verjetno To je pač njihov "davek", za katerega vsi vedo, da ga je potrebno plačati. Razlika je v tem, da tam palačinkar z minimalnim vložkom v proizvodna sredstva sploh lahko si, pri nas pa ne moreš biti, ker te birokracija že v osnovi zatre.

Ampak na Danskem se ljudje zaradi tega niti ne pritožujejo preveč, ker s socialno pomočjo za brezposelne živiš bolje kot oni laissez-faire palačinkar v Indoneziji.

Prednost azijskega sistema je tudi v tem, da marsikaj deluje bolje kot pri nas (ali na Danskem). Pri nas prideš kot turist recimo v Tolmin, zamudiš zadnji bus ob petih popoldan in ne moreš nikamor, razen če ne pokličeš taksija iz Nove Gorice in ga svinjsko drago plačaš. Na Šrilanki samo malo izgubljeno zgledaš, pa se ob praktično katerikoli uri in kjerkoli si že obtičal takoj od nekje pojavi par kombijev, ki so te pripravljeni poceni peljati kamorkoli.

Ali pa recimo sediš v kafiču, piješ pir in postaneš lačen. Pri nas si obsojen na tisto hrano, ki jo pač tam strežejo, če sploh kakšno strežejo (ker to za sabo potegne cel kup nekih dodatnih predpisov in zahtevkov), v laissez-faire ureditvi pa je vedno pri roki mulček, ki bo stekel v najbližjo čevapdžinico ali burekdžinico po hrano.

Marsikdo bo seveda rekel, da je naša ureditev boljša, ker je manj verjetnosti, da boš s čevapi vred dobil tudi salmonelo, ampak jaz na počitnice hodim v Azijo, ne na Dansko Podjetje bi pa verjetno raje na Danskem ustanovil, če bi ga lahko

O.

kmetek je 5. apr 2010 ob 14:30 izjavil:

donfilipo: kaj delaš gor?

Misliš kaj sem delal v Germanija. Uvoz. Germanija (nemško govoreča evropa), je skoraj kot doma. V pisarnah so prijazni in se malo 'težje' sporazumeš, v fabrikah in skladiščih so pa sami domači Ampak to nima veze.

Kar je pomembno je, kako je recimo Lichtensteinu uspelo iz dveh jodplergarskih mest in par 'gorenjskih' vasic:) narediti tak GDP/per Capita. To me zdaj zanima.

Če bi bil jaz mlad dohtar bioloških znanosti: Danska here i come

Eh, sem se v davnih časih nekaj mesecev nekaj trudil v Holandiji, ampak je hudič, ker je treba delat Ne pa kot pri nas, ko je dovolj, da se malo pametnega delaš, pa gre Par tednov sem bil enkrat celo na Danskem, pa je samo še malo slabše - pir drag, viski drag ... Ni to za balkanca, če ima kakšno drugo možnost.

O.

Okapi je 5. apr 2010 ob 14:29 izjavil:

Pri nas prideš kot turist recimo v Tolmin, zamudiš zadnji bus ob petih popoldan in ne moreš nikamor, razen če ne pokličeš taksija iz Nove Gorice in ga svinjsko drago plačaš.

Off topic: še ena varianta je. Greš peš na Most na Soči do železniške postaje (7 km). Ker povezava z busom do vlaka v naši državi seveda ni možna. Do Jesenic in Nove Gorice še prideš, naprej pa težko. Pa še tega "luksuza" bo, če bo šlo tako naprej, kmalu konec, ker bodo vse železniške proge zj**** .

Mi grejo kar kocine pokonci, ko slišim, da je treba SŽ dati na trg, kapitalistom v roke. Seveda, potem bomo imeli n tirov iz Kopra do Hidaka (saj veste, Mostovi), javni potniški promet pa se bo odvijal tko kot sedaj - moj avto je moj najboljši prijatelj.

Objavil sem "novico" o The Venus Project, ki bo predstavljen 5.6. v Sloveniji in ki je kar tesno povezan z Zeitgeist gibanjem. Ce koga zanima, si lahko pogleda to "novico" na: Zeitgeist slovenija organizira predstavitev The Venus Project v Sloveniji

Zeitgeist je gibanje za ozavescanje in izobrazevanje ljudi. Predstavlja probleme danasnje druzbe in sistema v katerem zivimo in tudi predlaga konkretne resitve zanje (in to take resitve, s katerimi bi razne probreme popolnoma odstranili, ne samo zmanjsali z novimi zakoni itd.). Ena izmed resitev, za katero se Zeitgeist gibanje mocno zavzema je The Venus Project. Torej ne gre za to, da bi bil TVP pod "kontrolo" The Zeitgeist Movement-a, ali karkoli podobnega, zgolj za to, da Zeitgeist gibanje informira ljudi o TVP.

"The Zeitgeist Movement is the activist arm of The Venus Project"

Venus project je samo še en večji nateg in je popolnoma idealiziran, celo utopičen pogled na trenutne težave.

Že prva težava; Kako boš vzpostavil tak 'nemonetarni' sistem iz monetarnega, če ravno rabiš denar zato da si nabaviš surovine. Lahko nakradeš ampak to ni to.

Ne-monetarni sistem, torej materialni je lahko še večja piz*arija ala Waterworld varianta, kjer je človek vreden samo še razgradnje za kompost.
Ali pa Dune, kjer je je njegova edina vrednost voda v telesu.

Veliko krizo lahko prinese samo jedrska vojna ali kakšna druga naravna katastrofa svetovnega značaja. Velika kriza lahko nastopi samo ob velikem pomanjkanju, tega pa lahko prinsesejo samo katastrofe, ki zaobjamejo večji del razvitega sveta.

Velika kriza BO prisla ob (vecjem) pomankanju nafte. Ljudje se nasploh ne zavedajo, kako zelo smo odvisni od nafte. Ne samo kot benci/dizel, za prevozna sredstva, ampak se iz nafte proizvaja tudi plastika, guma, barve, gnojila, pesticidi, zdravila!... Samo ozrite se po svoji sobi in poglejte koliko predmetov iz plastike imate! Pa ne gre tukaj samo za plastiko, ampak v vecini primerov tudi za transport. Kako boste dobivali banane sredi zime iz Afrike in stalo hrano seveda, ce pa ne bo morala nobena ladja nikamor? Pa ne mi rect, da bomo ljudje presli na neko boljso/alternativno obliko goriva/energije, ker ne bomo zmogli nikakor predelat vec kot 750 miljonov ze obstojecih avtomobilov na tem svetu, kaj sele ostalih transportnih sredstev, na to alternativno obliko enegrije. Prav tako ne bomo tako hitro presli na elektricne avtomobile, ker bi ze zdavnaj lahko, pa nas naftna podjetja/lobij in drugi ljudje "ne pustijo" (dokumentarc o "Kdo je ubil elektricni avto"). Kar se pa naftne krize tice, pa predlagam da si pogledate Collapse.

Monetarni sistem nima smisla rušit in ga nihče ne bo rušil, dokler dobrine ne bodo dostopne vsem s pomočjo avtomatizacije, ki za delovanje ne potrebuje človeka. Do tam je še daleč, če se bo svet razvijal naprej po tradicionalnem principu.

Monetarni sistem se bo zrusil tako ali drugace. Denar sam po sebi, pa ni vazno ali imas kapitalisticno, komunisticno, socialisticno... ureditev, promovira sebicnost cloveka in gonijo po profitu. Samo poglej kako je ta sistem postavljen. Kupec kupi blago za denar. Ta denar gre proizvajalcu, ki dela proizvode. S temi proizvodi, ki jih prodaja placuje delavca, ki je v koncni vlogi spet kupec. Ce se ta tok denarja kjerkoli ustavi cel sistem propade! To je za moje pojme zelo nestabilen sistem in to se tudi kaze v teh krizah, ki jih imamo (no, tem krizam pripomorejo tudi cvetke svetovne ureditve monetarnega sistema itd...). Monetarni sistem bi lahko dlje casa prezivel, ce ga nebi imeli v taki obliki kot ga imamo (denar je dolg, banke lahko 90% denarja, ki ga posojajo ustarijo iz nicesar, itd...), ampak bi v koncni fazi vseeno propadel. Tak denare sistem, kot ga pa imamo mi, bo pa definitivno propadel, ce ne drugega, s propadom nase civilizacije. In ce pogledas, kako porabljamo nepovratne in povratne vire na nasem planetu in ga ob enem mocno zatrupljamo, lahko hitro vidis, da bomo sami sebe ubili. Zeloooo malo stvari se dejansko reklicira in tudi zakaj bi jih reciklirali? V monetarnem sistemu te to samo stane denarja = manj profita, kar pa je v nasprotju z logiko tega sistema.
Pa se to, dokler imas prisoten denar, bo vedno obstajala tendenca, da si ga vsak clovek nagrabi cim vec (s tem upam da se strinjas), torej ne moras imet dobrin enako dostopnih za vse. Krasen primer tega je kontrast Afrika-Amerika. Povsod ljudje umirajo zaradi hrane, nekje zaradi pomankajna, nekje zardi izobilja! Zdaj mi pa ti povej, kje na obzorju tega sistema vidis ti kaksno spremembo, ki bi prispevala k pravicni razdelitvi dobrin na tem svetu?

Takega stanja si človek zavestno ne bo šel vzpostavljat. V takšno stanje ga lahko pahne samo iracionalnost ali naravna katastrofa globalne razsežnosti.

V to stanje nas lahko pahne globalna kriza, kot sem ze prej omenil naftno krizo recimo.

Samo z ideologijo takšnega sistema ne moreš vzpostaviti. Za takšno ideologijo mora obvezno stati tehnološko visoko razvita družba, če hočeš da se ta ideologija ne izrodi v popoln polom.

Vsekakor! The Venus Project je vec kot samo ideja. TVP predlaga KONKRETNE resitve za danasnje probleme skozi tehnologijo! Vsa monotona dela bi se avtomatizirala, prav tako vsa preprosta in tudi kaksna bolj kompleksna dela (in se druge stvari). Visoko tehnolosta druzba smo pa ze zdaj, samo drugacno mentaliteto bi rabili! Namesto da ustvarjamo vedno boljse in kompleksnejse stroje za pobijanje med sabo, bi lahko usmerili ta denar v izboljsanje ucinkovitosti soncnih celic recimo.

Te poglede seveda spremenijo le začasno. Takoj ko se stanje izboljša, se povečajo tudi družbeni standardi v vseh pogledih in si spet na istem, le da si imel vmes manjši ali večji padec. Od tega v resnici nimaš nič. To v bistvu samo ljudje, ki se jim zdi, da ne dohajajo sodobnega sveta, lobirajo za tem, da bi šli vsi skupaj korak nazaj.

Seveda, da se spremenijo samo zacasno, pa si se vprasal zakaj? Tisto obmocje, ki je prizadela (naravna) katastrofa si pocasi opomore in zal ne mora ziveti samo od solidarnosti na lokalnem nivoju, ker smo cisto prevec globalizirani in s tem odvisni od drugih regij/delov sveta. Ljudje se morajo zaceti vozit v sluzbo in bencina ne dobijo zastonj, ker prihaja bencin iz preostalega dela sveta, za preostali del sveta se pa ni nic spremenilo in se naprej deluje tako kot ze stoletja - z denarjem. Ce pa to lokalno katastrofo preslikas/povecas na cel svet (pa ni govora zdaj, kaksne bi bile konkretne posledice globalne krize) se ti pa zgodi, da se cel svet zacne obnasat solidarno drug do drugega, brez kakrsnikoli denarnih dolgov, zaracunavanj itd. Sam mocno dvomim, da ko bi ljudje enkrat okusili "svodobo" brez denarja, da bi bili pripravljeni preiti nazaj na monetarni sistem (govorim o celotnem svetu). Kakorkoli ze pa ne gre tukaj za nekaj, kar ta nasa trenutna ureditev stalno promovira - ne gre za prezivetje posameznika, ampak za prezivetje CELOTNE cloveske vrste!

Na kaj bos pa avtomobile fural? Na paro? Pa letala? Na zrak?

Moj gre tudi na plin, drugače bomo pa spet kurili drva. Samo energent se bo zamenjal.

kakšen je pa izkoristek take pretvorbe ?

Vidiš Mipe, to je pa tako, ko nekaj komentiraš, pa ne veš, za kaj gre.

Koruzno polje -> koruza za prebivalstvo + etanol iz koruznih stebel in listov za njihove avtomobile.

2. generacija biogoriv etanola ne dela iz poljščin, kot so koruza, sladkorna pesa ali sladkorni trs, ampak iz lesa in slame.

Če to kombiniraš še s plantažami evkaliptusov, ki izredno hitro rastejo, imaš zagotovljen obnovljiv vir energije.

Izkoristek je za zdaj sicer še bolj slab, ampak razvijajo nove mikroorganizme, ki bodo bolje prebavljali celulozo in iz nje delali alkohol.

O.

Vprašanje če ni navadni parni stroj bolj učinkovit.

V resnici te ne zanima energetska učinkovitost, ampak stroškovna. Rastline in mikroorganizmi najceneje pretvarjajo sončno energijo v gorivo in te ne briga posebno, koliko jo pri tem porabijo zase.

Parni stroj na drva (ali oglje) je za nekatere načine rabe seveda lahko učinkovitejši in recimo za ogrevanje boš raje uporabil drva kot iz drv narejen etanol, mogoče tudi za ladje in lokomotive, za avtomobile in letala pa pač ne.

O.

V trenutku, ko bo nafta ekonomsko manj optimalna kot neko drugo gorivo za določeno prevozno sredstvo...

Kako to mislis, "ekonomsko manj optimalna"? Nafta je ze tako ali tako "ekonomsko manj optimalna" vsaj za avtomobile, ce ne se za veliko drugih stvari. Veliko vec energije ti porabis s tem, ko moras crpat, prevazat, predelovat in se enkrat prevazat nafto, kot pa da bi samo avto napolnil na elektricne celice, ali kaj podobnega. Elektricni avto je ze zdajvnaj "bolj ekonomsko optimalen", samo ga naftne firme in lobiji ne pustijo "zaziveti", ker bi pri tem izgubili cisto prevec dobicka, upam da se strinjas saj s tem. Poglej si dokumentarc "Who killed the electric car" pa bos mogoce malo bolje razumel moj pogled na ta problem.
In nafte BO zmanjkalo. Povej mi, iz cesa bos izdeloval plastiko (ce omenim samo eno izmed stvari, ki jo pridelujemo iz nafte) v tako ogromnih kolicinah, kot se proizvaja dan danes?

Naj te ne skrbi preveč za pomanjkanje določene surovine - bodo lepote kapitalizma postavile stvari na svoje mesto namesto tebe...

Kot prvo, me skrbi za pomankanje dolocene surovine, ker zal zivimo na svetu/planetu s koncnimi/omejenimi viri. Kot drugo pa oprosti, ampak sam res ne vidim nic kaj lepega v kapitalizmu. Ce bi bil kapitalizem res tako lep, zakaj imamo potem take razlike med razvitim in nerazvitim svetom? Zakaj se vecajo razlike med bogatimi in revnimi? Ce bi bil kapitalizem res tako lep, zakaj potem tako malo stvari rekliciramo? Mogoce zato, ker to predstavlja (nepotreben) strosek (z vidika kapitalista)?

Moj gre tudi na plin, drugače bomo pa spet kurili drva. Samo energent se bo zamenjal.

Ja, samo problem je v tem, da bo tudi plina (in premoga, ce ga ze omenjas) zmanjkalo. Problem v zamenjavi (tipa) energenta je pa v tem, da imamo prevec masin na tem svetu, ki delajo na predelano nafto in bi bilo potrebno nekako predelati prakticno vse te stroje na nov tip energenta/goriva, ali pa zgraditi nove stroje na ta tip goriva. To pa spet predstavlja zelo velik strosek v tem sistemu.

V 2. generaciji biogoriv bodo etanol učinkovito pridobivali iz lesa. Tega vsako leto zraste dovolj, da z njimi pokrijemo potrebe po tekočih gorivih.

Ce bi vsako leto zrastlo dovolj lesa, kako to, da imamo problem s krcenjem gozdov? Si predstavljas koliko bolj bi obremenili okolje oz. gozdove, ce bi poleg trenutnega krcenja, dodali se krcenje za proizvodnje etanola?

MO ki bi delali take stvari, je treba živeti, ogromno energije zgubiš že v tem.

Se strinjam. Naceloma se porabi 10x vec energije za pridelavo koruznih polj za pridelavo etanola, kot se potem dobi te energije ven iz pridelanega etanola.

Ce bi vsako leto zrastlo dovolj lesa, kako to, da imamo problem s krcenjem gozdov?

Kakor kje. Pri nas imamo probleme z zaraščanjem - gozda je vedno več. In ko prideluješ les, ne krčiš gozda, ampak ga sproti obnavljaš. Kolikor posekaš, toliko pogozdiš, ker drugače bi bilo hitro konec biznisa.
Gozd krčiš, če hočeš dobiti zemljo za pašnike in kmetijstvo.

O.

Baterije so just F*ing alot predrage.

6l/100km * 240.000km * 1,2 EUR /l = 17.000 EUR
Just too put it in a proper perspective. Razlika je le, da je treba baterije takoj plačat, bencin pa kupuješ na obroke.

Ce bi vsako leto zrastlo dovolj lesa, kako to, da imamo problem s krcenjem gozdov?

Mi mamo kak problem s krčenjem gozdov? Danes je v sloveniji za 30% VEČ gozdov kot pred 50imi leti.
Take izjave te enostavno na hitro diskvalificirajo. Wake up and smell the coffee.

Okapi je 23. maj 2010 ob 17:25 izjavil:

Vidiš Mipe, to je pa tako, ko nekaj komentiraš, pa ne veš, za kaj gre.

Žal se ne bi strinjal. Koruzna polja namreč izpodrivajo tudi druge poljščine, ki so potrebne za prehrambeno industrijo. Poleg tega pa vsi vemo, da je treba kolobarit njive, sicer jim močno upade rodnost, umetna gnojila gor in dol. Kapitalistom kmetom je itak vseeno za posledice, ki jih prekomerne gojenje koruze pušča v okolju.

Poleg tega je koruza mnogo manj učinkovita kot druge poljščine. Npr. pšenica je mnogo bolje izkoriščena, pa še toliko podtalnice ne posrka.

Problem je, če je povsod samo koruza. Tako delajo v Ameriki in Avstraliji, zdaj pa imajo velike težave - močno pomanjšana rodnost zemlje ter velika suša (zaradi invazivnega namakanja, ki jemlje več vode, kot je priteče).

Pamet v roke, koruza ni ekološka ne ekonomska rešitev. Takoj, ko je hrana manj vredna kot biogorivo, bo le-to tudi prednostna naloga kmetov, ker je pač profit pomembnejši od ravnovesja tako v naravi kot gospodarstvu.

Kdaj? Škoda se namreč že dela, večina polj, ki jih vidim, je posejanih z koruzo.

Kar se tice elektricnih avtomobilov... Elektricni avtomobili imajo dooosti manj vitalnih delov, kot vozila z notranjim izgorevanje in je tudi vzdrzevanje takih vozil zato dosti ceneje (ne rabis menjat raznih filtrov itd.). Izkoristek elektricnega vozila je dosti boljsi od bencinskega/dizelskega, poleg tega nima nobenih izpusnih plinov. Poleg tega se ljudje "pritozujejo" nad dosegom takega avtomobila, ob enem pa ne pogledajo njihove konkretne vsakdanje relacije. Eno polnjenje baterije je naceloma dobro za vsaj 150 ce ne 250 km, zdaj pa mi povejte kdo prevozi tako razdaljo naenkrat. Ljudje, ki se vozijo v sluzbo povprecno definitivno ne prevozijo vec kot 100 km na dan, tako da je ze doseg 150 km cisto dovolj ze za vsakdanjo rabo, pa tudi za kaksne druge "daljse" relacije. Kar se pa tice stroskov proizvodnje baterij je pa tako. Ce bi ti nekomu, ki ne pozna motorja z notranjim izgorevanjem predstavil ta koncept v svetu, ki se ni, ali pa je komaj zacel crpati nafto, ti bo rekel, da je tak motor popolnoma neuponaben, ker moras nafto predelat, jo pripeljat na bencinske, ki jih moras se postavit, tankas lahko samo na bencinskih (elektriko imamo doma vsi), itd... Skozi cas, pa so se vse te stvari tudi "avtomatizirale" in postavile na tekoci trak, tako da so se stroski znatno znizali in tako vsi vozimo avtomobile na gorivo. Takisto bi se lahko zgodilo s proizvodnjo elektricnih avtomobilov in baterij za njih, ce bi ta industrija "zrastla"! Tako tudi potem te baterije in avtomobili nebi bili vec tako dragi in bi predstavljali dosti boljso alternativo sedanjim avtomobilom. Ampak avtomobilska industrija in druge ocitno prepricujejo ljudi drugace (tudi te razlogi so navedeni v "Who killed the electric car").

Kar se pa tice gozov in proizvodnje etanola. Ne govorim o problemu krcenja gozdov v Sloveniji, ampak povsod po svetu. Splosno/globalno gledano imamo vedno manj gozdov. In ce bi bilo tako lahko posaditi nove gozdove, zakaj se potem to ze sedaj ne dela v taki meri, da nebi imeli globalnega problema krcenja gozdov? Poleg tega potrebuje na novo posajen gozd vsaj par desetletij, da mu lahko resnicno reces gozd. Pa tudi ce v Sloveniji nimamo problema s krcenjem gozdov, kateri od nas pa ve, kaksne potrebe po lesu bi se pojavile potem, ce bi se spravili na veliko proizvajat etanol iz lesa? Bi imeli v Sloveniji potem se vedno dovolj gozda ali ne? Kdo od nas premore tako izobrazbo, da bi lahko z gotovostjo take stvari trdil?

Ja, ampak koliko je "Toliko, kot letno zraste novega lesa, lahko posekaš dreveš"? Je to dovolj za proizvodnjo etanola za 1000, 10.000, 100.000 ali vec vozil? Ce bi lahko Sloveski gozdovi "pridelali" dovolj lesa na leto, za pokritje letne potrebe po recimo 5000 vozilih, se ti to zdi zadostna proizvodnja etanola/lesa? Za take stvari sprasujem, ce je kdo od nas dovolj izobrazen (pa ne mislim nujno samo formalno), da bi lahko predlagal konkretne resitve/stevilke, ne samo ideje in spekulacije.