Kitajci uvedli kazenske točke za twittanje spornih vsebin

Sredi letošnjega marca je na dveh popularnih kitajskih mikrobloging servisih zaokrožila novica o skorajšnji politični vstaji nekje v Pekingu, ki je niti njuna več kot tisoččlanska ekipa cenzorjevev ni uspela dovolj hitro zabrzdati. Vest se je kasneje sicer izkazala za neresnično, a je oblasti zaradi tega niso vzele nič manj resno. Oba portala - Tencent in Sina Weibo - Weibo pomeni mikroblog aka twitter - so ostro ošteli in jima zaukazali izklop komentiranja, vsaj dokler se ne najde boljša rešitev.

Sina Weibo jo je očitno našla v novem sistemu samoregulacije. Ta portal s trikrat toliko uporabniki kot Twitter (300 mio, oz. 60% kitajskih uporabnikov interneta) zdaj uvaja sistem "kreditnih točk". Vsak obstoječ in nov profil jih bo sprva imel 80, če pa bo polinkal telefonsko in številko osebnega dokumenta (pravo ime), pa še dodatnih 20 oz. skupaj 100. Točke bodo štele v bran zoper "škodo", ki jo bo uporabnik "povzročil" s twittanjem neprimernih vsebin, pri čemer se bo pri dodeljevanju kazenskih točk upoštevalo predvsem, koliko drugih uporabnikov bo videlo to vsebino.

Če jih bo manj kot sto, sta to 2 kazenski točki; za do tisoč 4 (plus blokada računa za teden dni), za čez tisoč pa 10 kazenskih točk (plus blokada računa za dva tedna). Dva resna prekrška in račun bo pri 60 točkah, ko se bo smatral za "nizko točkovanega", beri sumljivega. Izguba nadaljnjih točk oz. izguba vseh točk bo vodila v trajni suspenz računa.

Kriteriji za neprimernost vsebin so izjemno široki.

Ne sme se:
- širiti "neresničnih vesti", tudi ne "delno neresničnih vesti";
- "znova pogrevati že obdelanih tem";
- "pretiravati pri navajanju dejstev", po drugi strani pa ne "navajati nepopolne sliko situacije" oziroma
- "napačno citirati" vire.

Ob teh "splošnih kriterijih" se je treba posebej paziti absolutno bistvenih kršitev:
- izjave v nasprotju s temelji ustavne ureditve, nacionalno enotnostjo, suverenostjo ali ozemeljsko enovitostjo;
- razkrivanje vladnih skrivnosti ali dejstev, katerih tajnost je v interesu nacionalne varnosti ali drugih pomembnih nacionalnih interesov (žvižgači in wikileaksi);
- vzpodbujanje etične nestrpnosti ali nasilja;
- širjenje idej kultov, religijskih sekt ali vraževerja;
- širjenje govoric z namenom krhanja družbene enotnosti, posebej z oklici "nezakonitih protestov, zborov in demonstracij"

In, za vsak primer, se ne sme izvajati nobene druge aktivnosti, ki jih sproti določijo kompetentne vladne službe. Misli se predvsem ministrstvo za propagando, ki medijem dnevno oz. tedensko dostavlja sezname cenzuriranih tem in nadomestna tiskovna poročila njihove STA.

Ne ve se še, kako dolgo bodo posamezne kazenske točke veljale in kaj točno bo štelo za ogled - a samo neposredno število sledilcev, ali število dejanskih ogledov, morda skupno število sledilcev, vštevši število njihovih sledilcev do nekega reda?

Kitajska vlada želi s tem ponudnike internetnega klepeta prisiliti v skrajno agresivno cenzuriranje aktivnosti njihovih uporabnikov. Ob boku ročnega cenzuriranja na podlagi ključnih besed, ki ga kot že rečeno izvaja 700 ljudi samo pri Sina Weibo (decembrski podatek, zdaj jih je gotovo že več), so dodali še sistem profiliranja individualnih uporabnikov. Jasno je, da si uporabniki lahko pomagajo samo na dva načina - ali ne twittajo ničesar niti na daleč spornega, ali pa se registrirajo s pravim imenom in telefonom, kar praktično v celoti izniči vsakršno pravico do anonimne komunikacije. Vodenje uporabnikove socialne mreže, se pravi, seznama ljudi, ki se družijo z že znanimi sumljivimi ljudmi, je samo še dodaten bonus.

In vlada ni skopa z izbiro cenzuriranih tem. Chi-Chu Tscang, študent ekonomije na bostonskem MIT-ju, je nedavni pripravil obsežen seznam cenzuriranih tem, po mesecih, pri čemer je vsaj vsak drugi mesec kaj večjega in novega.

Cenzorji tudi niso neumni, saj seznam sproti dopolnjujejo z novotami in izvedenkami, hkrati pa jim ne manjka tehničnega znanja. Kot ugotavlja Google, bo delovanje njihovega hongkonškega iskalnika iskanje vsakič, ko uporabnik išče za eno od cenzuriranih tem, blokirano za minuto ali več. Blokada je izvedena na mrežnem nivoju in proti nje Google ne more kaj dosti, razen morda da nanjo opozori.

Pa na Zahodu? Pri nas se kar nekako smatra, da si lahko kot narodi dovolj zaupamo, da vzpostavljene sheme za cenzuriranje interneta in nadziranje gibanja državljanov (odvisnost od tujih iger na srečo, pedofili, gozdni požigalci, pirati, take grozne stvari) ne bomo že z naslednjimi začasnimi volitvami takoj vpeli za potrebe političnega obračunavanja. Glede na zadnje trende bi morda morali biti malo bolj pazljivi. Ko je tehnologija enkrat na mestu, postane skušnjava hitro premočna. Morda bi bilo dolgoročno bolje, če se tega preprosto ne bi šli.