Pirati, teroristi in drugi državljani

V Državnem zboru se je danes zgodila zelo skromno obiskana javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ) in o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Med številnimi spremembami sta tudi dva predloga, ki ki bosta precej zaostrila protipiratski boj in povečala pooblastila policije za dostop do elektronskih komunikacijskih podatkov. Kakšne so te spremembe?

Nov kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku na Slo-Techu že spremljali, sledi kratko poročilo, kaj se je dogajalo v državnem zboru. Ker se hočemo izogniti napačnemu povzemanju, pripenjamo kar zvočne izseke.

Protipiratstvo:
Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da določilo »z namenom prodaje« ni bilo usklajeno z zakonodajo, zato je povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Dodal je še, da se je omenjeno določilo v slovensko zakonodajo najverjetneje prikradlo zaradi neustreznega prevoda iz angleščine (»in commercial scale«), kar pomeni, da je bila piratska varovalka v dosedanjem KZ v resnici nekakšen nesporazum.

Odvetnica zveze potrošnikov Slovenije Živa Drol Novak je vztrajala, da pomeni predlagana rešitev nesorazmeren ukrep, ki vsakega potrošnika obravnava kot potencialnega kriminalca. Namesto tega bi morala država raje spodbujati legalno ponudbo digitalnih vsebin, ki je najboljša preventiva proti piratstvu, kar interesne skupine založnikov namenoma preslišijo.

Zelo podobno stališče je zagovarjal tudi poslanec SDS Branko Grims, ki je med drugim razložil, kako mladina danes uporablja računalnike.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec pa je ob zaključku predstavitve pojasnil, da je večina kritik usmerjena proti sami ureditvi področja avtorskih pravic in intelektualne lastnine, s katerim se pripravljavci KZ ne morejo ukvarjati.

Policijska pooblastila:
Andrej Tomšič iz urada informacijske pooblaščenke je opozoril, da bo lahko policija od operaterjev mobilne telefonije po novem zahtevala podatke vsega prometa, ki ga je zabeležila bazna postaja – ne le prometa določenih osumljenih uporabnikov. To pomeni, da bi ob vsaki taki zahtevi pridobili osebne podatke številnih nedolžnih državljanov, ki so se v nekem trenutku nahajali na območju določene bazne postaje (protest, rop banke …), in jih shranila za deset let, kar je po mnenju pooblaščenca neučinkovit, nesorazmeren in problematičen ukrep.

Predstavniki policije in ministrstev na kritike niso odgovarjali, temveč so le zagotavljali, da policija zakonske spremembe ne bo uporabljala za množično pridobivanje osebnih podatkov o državljanih.

Tatjana Bobnar je zagotovila, da policija ne bo izvajala množičnega ribarjenja, in da ne nasprotujejo nadzoru, ki bi preprečeval njihove zlorabe.

Najbolj izviren je bil Peter Pavlin s pravosodnega ministrstva, ki je razvil tezo, da so pomisleki o zbiranju komunikacijskih podatkov nedolžnih državljanov padli že z evropsko direktivo, po kateri se v EU shranjujejo vse elektronske komunikacije, čeprav je več kot 99 odstotkov Evropejcev verjetno nedolžnih. Zato je dostop do podatkov baznih postaj – malenkost.

Velikih protestov proti novim policijskim pooblastilom in obvezni hrambi podatkov, kakršne smo lahko pred tremi leti spremljali v Nemčiji, pred slovenskim parlamentom tudi tokrat ni bilo.

Objavljeno tudi na blogu.