Kongres razmišlja o daljši tajnosti patentnih vlog

O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški kongres se je lani že lotil reforme patentne zakonodaje, vendar niso spremenili ničesar razen izključitve možnosti patentiranja poslovnih metod v bančnem sektorju [1] kot odgovor na določene uspešne patentne trolle, ki so od večjih bank dobivali stomiljonske zneske za patent na procesiranje čeka s pomočjo interneta. Letos bo najbrž šlo podobno, s tem da so predhodno za konzultacije zaprosili njihov patentni urad. Ta je v odgovoru priporočil, da se z objavo patentnih vlog počaka dlje časa, če bo vlagatelj uspel pokazati, da je patent nekako "ekonomsko pomemben".

Trenutno se namreč patentne vloge objavijo 18 mesecev po vložitvi, se pravi so na voljo javnosti precej pred izdajo patenta (vsaj tri leta). To sicer ni problem, ker po podelitvi patent velja za nazaj od dne vložitve, ker se vloge obravnavajo v zaporedju prijav (first to file, od lani tudi v ZDA) in ker je mogoče v času do pridobitve patenta tožiti morebitne kršitelje že na podlagi pričakovane pravice npr., da nekdo uspe zagnati ekonomsko izkoriščanje tako zelo hitro. Enako je tudi pri nas (89. člen ZIL-1). Edina izjema je dovoljena za patente na ti. zaupne izume, ki so pomembni za obrambo države.

Toda patentni maksimalisti (velika podjetja in pa trolli, končno združeni za eno idejo) so mnenja, da je ta zgodnja objava v škodo njihovim interesom, zato predlagajo možnost odložitve objave do izdaje patenta (ali celo dlje), če lahko vlagatelj pokaže, da je patent "ekonomsko pomemben". To je seveda skregano z vso logiko patentnega sistema. Patenti se po sami definiciji podeljujejo le za "industrijsko uporabljive", tj. "ekonomsko pomembne izume". Celotna ideja za njimi je prav v tem, da je novo odkrit izum nekaj vreden, zato mora imeti njegov izumitelj možnost pridobiti denarno rento, v zameno za objavo izuma, da ga bodo lahko potencialni proizvajalci licencirali in z njim služili naprej. Tajni sistem bi omogočil, da bi izumitelji ta pogajanja izvajali pod mizo, trollom (in patentnim odvetnikom, ki so posebej pomemben donator ameriški demokratski stranki) pa "smash and grab" operacije in več plačanih ur.

Sprememba sicer niti ni tako relevantna, ker patentnih vlog - posebej v industriji programske opreme - v resnici nihče ne bere: preveč jih je plus napisane so v zelo specifičnem jeziku, vendar brez vprašanja kaže na to, da se je sistem že davno izpel in ne deluje več po prvotno predvidenem ravnovesju (omogočanju napredka družbe ali spodbujanju kraje izumov iz drugih držav, odvisno od tega, katere zgodovinske knjige se bere).

^{[1] Nekaj sprememb v smislu širše prepovedi patentiranja poslovnih metod se je pričakovalo tudi v odločitvi vrhovnega sodišča v zadevi In re Bilski, vendar sodišče ni šlo nič dlje od sodbe, da konkretni izum (fiksni mesečni računi za elektriko, plin in druge energente) ne morejo biti predmet patenta. Za nameček so še sklatili eno pomembnih varoval (ti. machine-and-transformation test) pred patentniranjem preveč abstraktnih metod.}