Južna Afrika podelila patent umetni inteligenci

Razvpiti izumiteljski algoritem DABUS, ki so ga predtem zavrnili patentni uradi v EU, ZDA in Združenem kraljestvu, je v Južni Afriki vendarle naletel na hvaležnejšega sogovornika, kajti tamkajšnji urad mu je kot prvi na svetu podelil patent. Formalno gre za kar prelomen dogodek, katerega posledice pa bodo vidne šele čez čas, saj obeležuje začetek resnega boja za spremembe patentnih zakonodaj v smeri upoštevanja strojnih iznajditeljev.

Današnje strojne algoritme je še vedno kočljivo nazivati z "umetno inteligenco", saj prave zavesti seveda še ne poznajo. Toda zbirka njihovih sposobnosti se vseeno hitro širi in vključuje tudi izdatno pomoč pri snovanju novih tehničnih izumov. Nekateri so mnenja, da je njihova vloga že tolikšna, da bi jih bilo smiselno navesti kot poglavitne izumitelje. Med njimi je že dolgo dr. Stephen Thaler, prvi mož podjetja Imagination Engines Incorporated (IEI), kjer se z naprednimi strojnimi algoritmi ukvarja že več kot 30 let. Njegov trenutno aktualni umotvor je algoritem DABUS, kar je kratica za device for the autonomous bootstrapping of unified sentience. Gre za nevronsko mrežo posebne sorte, ki jo v IEI imenujejo Creativity Engine. V grobem je podobna mrežam vrste GAN: sestavljena je iz dveh poglavitnih polovic, kjer je prva (imagitron) namenjena oblikovanju idej, druga (perceptron) pa je klasično izučena globoka mreža za preudarjanje rezultatov.

DABUS, ki je sicer v ZDA sam patentiran, je med drugim iznašel obliko embalaže na fraktalni osnovi, ki jo roboti v skladiščih lažje elegantno zlagajo. Prav ta izum so si v IEI zadali patentirati na prav poseben način - z Dabusom kot izumiteljem (Thaler je zahtevek zgolj vložil). Toda hitro je postalo jasno, da jih čaka trnova pot, kajti prijavo so lansko leto po vrsti zavrnili uradi v Evropi, Združenih državah in Združenem kraljestvu. Argumentacija je bila povsod precej podobna: posedovanje patentnih pravic zahteva pravni status, ki ga strojna pamet še ne pozna, obenem pa proces izumljanja zahteva "umsko ustvarjanje idej", česar algoritmom prav tako še nikjer ne priznavamo.

Strategija IEI, v navezi s pravnimi strokovnjaki z Univerze v Surreyju, se je očitno usmerila v iskanje koščka planeta, kjer bi za njihove revolucionarne ideje kljub vsemu imeli več posluha - in našli so ga v Južni Afriki, katere patentni urad je konec julija Dabusa vendarle prepoznal kot izumitelja omenjene embalaže. Kot nalašč je skorajda ob istem času prišel še presenetljiv preobrat v Avstraliji, kjer je zvezno sodišče pritrdilo pritožbi Thalerja na tamkajšnji prav tako negativen prvotni odziv na patentno prijavo. Sodišče sicer o samem patentu ni odločalo, je pa patentni urad opozorilo na luknjo, ki Dabusu v bistvu omogoča biti izumitelj, čeprav ne more nositi patentnih pravic.

Strokovnjaki za patentno pravo so po južnoafriški odločitvi skočili na noge in komentarji gredo vse od tistih, da gre za napako ali šlamparijo, pa do onih, da patentni urad "tam doli" tako ali tako nima veljave. Kar je v praksi pravzaprav res in ta odločitev na Dabusov globalni položaj v industriji še ne bo prav bistveno vplivala. Toda tega Thaler in njegovi pravni svetovalci niti niso pričakovali. Njihova namera je sprožiti širše gibanje, ki si bo prizadevalo za reformo patentnega prava - takšno, ki bo naposled tudi strojem omogočilo, da jih priznamo kot izumitelje.