Konec programskih patentov v ZDA?

Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko človek izmisli, in ki je predstavljala največji trn v peti malim programerskih podjetjem, ki si težko privoščijo stroške patentnih vlog in patentnih tožb, ter odprtokodni skupnosti. In če bo omenjeni precedens obveljal, to pomeni ne samo, da bodo programski patenti v ZDA v bodoče precej teže odobreni (vsaj če ne vključujejo tudi namenske naprave), ampak tudi efektivno razveljavitev večine obstoječih programskih patentov.

Največji poraženec sodnega procesa Bilski tako utegne biti podjetje, ki s samim procesom ni imelo nobene neposredne zveze: Microsoft.
Njihov portfelj patentov je po zadnjem štetju težak:

• skoraj 10.000 odobrenih patentov v ZDA,
• preko 17.000 patentnih vlog v ZDA,
• več kot 30.000 patentov, vloženih ali odobrenih drugod po svetu.

Zato ne preseneča, da se je bil Microsoft, skupaj z Dellom in Symantecom, vključil v proces kot prijatelj sodišča z mnenjem, da se "strinja", da morajo patenti vključevati namensko napravo in/ali transformacijo, zato naj bodo programski patenti odobreni "samo" pod pogojem, da se programska oprema navezuje na "napravo" (računalnik) in da opravlja "fizično transformacijo" (premikanje elektronov); kar v praksi pomeni, da naj se g. Bilskemu vloga zavrne, programski patenti pa naj bodo dovoljeni še naprej. Sodišče je večino njihovega mnenja pravilno prepoznalo kot buče.

Podobna stališča so v svojih mnenjih zavzeli tudi BSA in Yahoo in SAP, medtem ko sta se Red Hat ("programski patenti ovirajo napredek") in IBM ("ni utemeljenega razloga za dopustitev programskih patentov") postavila na nasprotno stran. Sodišče je na koncu odločilo tako, kot je, in odločitev je bila sprejeta s splošnim odobravanjem.

Vendar zgodba še ni povsem zaključena. G. Bilski in njegov partner sta 28. januarja 2009 vložila pritožbo na vrhovno sodišče. In sodišče (ne eno ne drugo) se zaenkrat še ni izreklo o programskih patentih eksplicitno (kar se bo nekoč verjetno moralo zgoditi). A trenutno stanje je vsekakor pozitivno. In dokler bo ta odločitev veljala v ZDA, je malo verjetno, da bi programski patenti zaživeli v EU ali drugod po svetu.

Se je svet končno spet začel vrteti v pravo smer?