Državo zanima, ali si želite več varnosti na račun svobode

Potem ko smo v Sloveniji dolga leta potihem spravljali kriminalce v zapore s pomočjo prometnih podatkov njihovih mobilnih telefonov, tako početje leta 2006 zaradi evropske direktive regulirali ter se na podlagi izjemno močnih argumentov (diski so poceni (stran 88)) takrat odločili za najdaljše po direktivi dovoljeno obdobje hrambe, država letos nadaljuje svoj pohod.

V času, ko bolj ali manj normalne evropske države ugotavljajo, da gre pri hrambi prometnih podatkov celotnega prebivalstva za nedopusten poseg v zasebnost državljanov (ki povrh vsega še ne deluje), pri nas ugotavljamo, da ukrep, ki je bil na začetku predstavljen kot ultima ratio ("Se pravi, skrajno sredstvo takrat, ko z drugimi ukrepi, s klasičnimi metodami [policija] ne more uspešno preiskovati posameznega nerešenega kaznivega dejanja."), danes pa ga policija uporablja za preiskovanje prav vseh kaznivih dejanj (približno 5 odredb dnevno za neznano število tarč na posamezni odredbi), ne zadostuje in ga je zato potrebno nadgraditi.

Potem ko je bila sprememba, ki omogoča geografsko ciljanje zajema podatkov namesto ciljanja posamezne osebe (telefona) opažena, je ministrstvo za pravosodje najprej ostro protestiralo zoper to podtikanje (verjamite našim PR izjavam in ne osnutkom zakonov, ki jih pišemo), potem je policija žalostno potarnala, da so tovrstno ciljanje poskušali uporabljati že dosedaj a se nekateri operaterji niso obnašali državotvorno, nato pa se ni zgodilo nič.

Te dni pa je Državni zbor Republike Slovenije objavil vabilo k javni predstavitvi mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) in o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K). Točke o katerih želijo vaša mnenja so med drugim tudi:

• Ali je predlagana dopolnitev 149. b člena Zakona o kazenskem postopku primerno in ustrezno urejena oziroma ali pomeni sorazmerni poseg v zasebnost posameznikov, katerih komunikacija z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi je zabeležena na elektronski komunikacijski opremi?
• Ali so predlagane spremembe 148. in 221. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), na področju, ki ureja kršitev materialnih avtorskih pravic, pripravljene na podlagi ocene stanja in celovite analize stanja, ki bi izkazovale takšne spremembe?
• Ali predlagane spremembe 148. in 221. člena KZ-1 upoštevajo načelo sorazmernosti med nevarnostjo oziroma škodo na eni strani in višino kazenske sankcije na drugi strani?

Tako imate naslednji četrtek priložnost, da svojim izvoljenim predstavnikom (če do takrat še ne bodo razpuščeni) v petih minutah v veliki dvorani Državnega Zbora pojasnite, kaj si mislite o uvajanju policijskih pooblastil o katerih je nekdanja SDV lahko samo sanjala ter kaj menite o izbrisu besed "z namenom prodaje" iz opredelitve kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic. Če vas zanima kako bi so nam ZDA spisale kazensko zakonodajo, si lahko angleški izvirnik utemeljitve spremembe iz zadnje povezave ogledate v depeši, ki jo je objavila WikiLeaks.