Po Nemčiji, Cipru in Romuniji zdaj še češko ustavno sodišče razveljavilo zakon o hrambi prometnih podatkov

Na zadnji marčevski dan je češko Ustavno sodišče odločilo, da njihov zakon o implementaciji retencijske direktive ni skladen z ustavo, in ga razveljavilo. S tem operaterji elektronskih komunikacij do nadaljnjega več niso zavezani k zbiranju prometnih podatkov o telefonskih klicih, sms-ih, prejetih e-poštnih sporočilih in obiskanih spletnih straneh, že zbrane podatke pa morajo izbrisati. Prav tako bodo sodišča enega po enega pregledala vse kazenske zadeve, v katerih so bili prometni podatki služili kot dokaz.

Postopek je stekel lani spomladi na podlagi ustavne pritožbe nevladne organizacije Iuridicum Remedium (IuRe), pridružilo pa se jim je še 51 poslancev nacionalnega parlamenta. Glavni očitek so bili nesorazmerno skopi kriteriji za dostop in rabo zbranih podatkov, kar je po besedah Sodišča vodilo do "prekomerne rabe", zlasti za raziskovanje manj resnih kaznivih dejanj. Direktiva namreč določa, da se zbrani prometni podatki smejo uporabiti zgolj in edino za "namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj, kakor jih opredeljuje nacionalna zakonodaja vsake od držav članic." (1. odst. 1. čl. direktive).

Kot huda kazniva dejanja so bila prvotno mišljena le dejanja terorizma in organiziranega kriminala, ki jih izvršujejo dobro usposobljene mednarodne mreže zlikovcev, pri svojem delu pa se bogato poslužujejo tudi javnih komunikacijskih omrežij. Vendar ta omejitev ni bila nikoli vnešena v besedilo direktive, med drugim zaradi predlogov založniške industrije, da bi se smelo podatke uporabljati tudi za preganjanje internetnega piratstva. Na določeni točki je celo obveljalo, da smejo pravosodni organi do podatkov dostopati ob sumu vsakega kaznivega dejanja, za katerega je mogoče dobiti Evropski zaporni nalog, tj. zagrožena kazen vsaj eno leto dni, ali obsodba na vsaj štiri mesece zapora. Slovenska ureditev (ZEKom-A in -B) se vprašanja kroga kaznivih dejanj sploh ni lotila, kar naj bi popravili šele s predlagano novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-K. Informacijska pooblaščenka sicer pravilno predlaga kriterij zagrožene kazni zapora 5 let ali več.

Češka pa ni prva država, kjer je ustavno sodišče vzelo retencijsko direktivo pod drobnogled. Do vsaj delne razveljavitve je prišlo tudi v Romuniji, na Cipru ter v Nemčiji, o čimer smo že obširno poročali. Slovaška in Irska sta sicer pred Sodiščem evropskih skupnosti (ECJ) postavila še vprašanje zakonitosti same direktive.