Namen misije je raziskati alternativne materiale za izgradnjo satelitov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju problema smetenja v vesolju. Že precej časa morajo imeti sateliti vgrajen mehanizem za premik v nizko orbito po preteku življenjske dobe, od koder potem padejo v atmosfero in zgorijo. A iz kovencionalnih satelitov nastajajo delci iz aluminija, ki lahko ostanejo v zgornjih plasteh atmosfere več let. Leseni sateliti teh težav ne bi imeli, a ključno vprašanje je njihova stabilnost v orbiti, kjer jih neusmiljeno biča sonce. Prvi laboratorijski testi so pokazali, da les ne bi smel imeti nobenih težav v orbiti.
Nato so preizkuse nadaljevali na ISS, kjer so bili leseni kosi več kot leto dni. Opazili niso nobenih znakov staranja ali razgradnje, kar pripisujejo odsotnosti kisika, zaradi česar se na lesu ne morejo razviti mikroorganizmi niti ne more zgoreti. Prvi preizkusni satelit bo sedaj v orbiti šest mesecev.
V orbiti okrog Zemlje je trenutno več kot 28.000 objektov, ki jim spričo velikosti lahko sledimo. V zadnjih 60 letih so v vesolje poslali 6050 raket, ki so prinesle 56.000 objektov. Približno polovica je v vesolju ostala, med katerimi je večina že odsluženih satelitov ali drobcev, ki so nastali ob trkih - namernih ali slučajnih - ki jih je bilo sedem. Le 4000 aktivnih satelitov je v vesolju, ostali so smeti. NASA in ESA sledita kosom, ki so večji od 5-10 centimetrov (v nizki orbiti) ali 30-100 cm v geostacionarni orbiti. Več kot 9300 ton materiala v orbiti predstavlja nevarnost za delujoče satelite in vesoljske misije, saj so trki z visokimi hitrosti lahko usodni.
