Protest proti prihodu Uberja v Budimpešto leta 2016
vir: WikipediaKhosrowshahi je EK ob tem še pozval, naj čimprej poskrbi za zakonodajni okvir tega področja, saj bo podjetje v tem primeru pripravljeno napraviti še kak korak več, da bi izboljšali socialni položaj takih delavcev v EU. In dodal, da trenutna zakonska negotovost podjetjem, kot je njegovo, onemogoča poskrbeti za dostop do prilagodljivega dela svojih zaposlenih na eni ter do delavskih pravic na drugi strani.
Uber, Lyft in druga novodobna podjetja, za katere storitve pretežno izvajajo zunanji, pogodbeni sodelavci, so se zadnja leta v različnih državah pogosto znašla v delovnopravnih sporih glede položaja svojih zaposlenih. Lansko leto so tako v Kaliforniji uspešno preprečili njihovo sodno izenačenje z redno zaposlenimi, nato pa so volivci te ameriške zvezne države lani novembra s t. i. Predlogom 22 še neposredno odločili, da so taki delavci lahko izjema od delovnopravnih predpisov te države. So pa Uberjevi zaposleni na ta način vendarle prišli do nekaterih osnovnih pravic, denimo do zagotovljene minimalne plače in plačila zavarovanja za vozilo.
Naša vlada je takim oblikam potniškega prevoza nedavno že nekoliko odškrnila vrata, potem, ko je v začetku decembra sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša tudi zakonsko podlago za delovanje takih platform in je trenutno v zakonodajnem postopku v Državnem zboru. Po predlogu bi vozniki potrebovali posebno licenco, med novostmi pa je tudi odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste.