vir: Space News
Kitajska za zamenjavo ostarelih nosilnih raket Dolgi pohod serij 2, 3 in 4 pospešeno razvija naslednice z oznakami 5, 6, 7 in 8. Med slednjimi je najbolj poznana petica, ker predstavlja temelj za najvidnejše kitajske misije v tem desetletju, kot so poleti na Mars, medtem ko bo "vlečni konj" raketne flote sedmica, kateri bo naložen na primer transport do prihajajoče kitajske vesoljske postaje. Pretekli teden pa je poletel prvi primerek Dolgega pohoda 8, ki je za tamkajšnjo vesoljsko industrijo tudi izjemno pomemben, saj naj bi ta linija eventuelno predstavljala prve kitajske serijske večkrat uporabne rakete. Gre za raketo srednje nosilnosti, z dolžino dobrih 50 metrov, ki lahko v nizko orbito ponese 8400 kg tovora. Načeloma so jo dobili tako, da so frankenštajnsko sestavili dele sedmice in trojke, kar pomeni, da ima prva stopnja dva dobro znana kerozinska motorja YF-100.
Izstrelitev se je odvila v torek zjutraj po našem času, ko je raketa z izstrelišča Venčang v orbito ponesla enega vojaškega in štiri zasebne kitajske satelite. Že med letom je bil preizkušen sistem za prilagajanje potiska, ki je moč motorjev dinamično zmanjševal na okoli 77%. Ponovno prižiganje in prilagajanje izgorevanja sta ključna prijema za vračanje raket iz vesolja na Zemljo, toda pravi eksperimenti s pristajanjem Dolgega pohoda 8 naj bi sledili prihodnje leto. Na videz Kitajci mnogo pobirajo od Falconov 9, vključno s štirimi pristajalnimi nogami in rešetkastimi krmilnimi površinami. Toda pomembna razlika je kitajska namera, da bi na tla hkrati s prvo stopnjo vrnili tudi oba stranska potisnika - v spojenem režimu!
Ko smo že pri nosilnih raketah, velja omeniti tudi, da je Rusom 14. decembra končno uspelo drugič v vesolje poslati razvpito Angaro 5. Gre za up ruske vesoljske industrije, ki naj bi bila naslednica slovitih Protonov, a je že skoraj tri desetletja ujeta v žalosten križevpot (ruski vir) pomanjkanja financiranja, korupcije, zgrešenih konstruktorskih odločitev in nesrečnih geopolitičnih razmer. Prvič je poletela leta 2014, zaradi slabe izdelave in zapletov z gradnjo izstrelišč pa je do drugega poleta preteklo kar šest let. Čeprav je nedavni potekal brez težav in vpletenim vlil nekaj upanja, pa je prihodnost Angare 5 vseeno še vedno precej vprašljiva. Trenutno namreč njen vzlet stane kar 90 milijonov evrov, kar je polovico več od Protonov! Rusi upajo, da bodo nekje v petih letih uspeli stroške pošteno zbiti, sicer se lahko ob zaostreni tekmi za mednarodne pogodbe obrišejo pod nosom.
