vir: Phys.org
Tudi tisti, ki ne spremljajo moderne biotehnologije, se v zadnjem času stežka izognejo objavam o metodi CRISPRS/Cas9, najbolj vročem pristopu genskega inženiringa, ki obljublja odpornejšo zelenjavo, domače živali brez degenerativnih bolezni in sem ter tja kakšnega odpadniškega kitajskega znanstvenika. Kratica CRISPR (Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats) označuje posebne sekvence v zapisu DNK, ki usmerjajo nekatere encime pri njegovem urejanju. Prav ti encimi, splošno označeni s Cas (za CRISPR-associated protein) so pravzaprav orodje - biokemične škarje, ki režejo koščke dednega zapisa in jih zamenjujejo z drugimi. Cas9 je zgolj eden od mnogih takšnih proteinov in za produktivno rabo so kandidati na primer tudi Cas12a, Cas13 in tako naprej.
Na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer ima laboratorij Jennifer Doudna, soodkriteljica metode CRISPR/Cas9, so se v tem desetletju ukvarjali s prečesavanjem množice "divjih" mikrobov iz narave, da bi našli še kakšen uporaben encim. Konec leta 2016 so odkrili enega takšnih in ga poimenovali CasX. Obetal je, ker je z manj kot tisoč aminokislinami precej manjši od Cas9, kar je zelo fino, če ga želimo spakirati v vektor za prenašanje genskega zdravila. Zdaj so naposled potrdili, da se CasX dobro obnese tudi v človeških celicah in ima zaradi nečloveškega izvora manjše tveganje za negativen imunski odziv.
Odkritje CasX napoveduje pospeševanje industrijske tekme v iskanju encimov za sprego z metodo CRISPR. Morebitni preboji, ki bi omogočili varnejša in cenejša zdravljenja, bi v tej fazi, ko si genski inženiring človeških celic naposled utira pot v medicino, pomenili na desetine milijard dolarjev vredno prednost. Biotehnološka podjetja se zato že poslužujejo zanimivih prijemov; tako je ameriška Inscripta predlani encim MAD7 predala v nekakšen "odprti" razvoj, pa tudi iskanje proteinov v divjih mikrobih je eden samosvojih pristopov - vedeti je namreč treba, da je bila večina Cas-ov doslej najdena v laboratorijsko vzgojenih bakterijah. Jennifer in druščino je vodilo spoznanje, da imajo manjši organizmi očitno manjše CRISPR proteine, in to jih je pripeljalo do CasX.
