Opisni jeziki za vmesnike se navadno uporabljajo za klicanje oddaljenih programskih procedur (RPC), Google pa Protocol Buffers uporablja za RPC klice in izmenjavo podatkov med različnimi sistemi in programi.
Po Googlovih navedbah je Protocol Buffers bistveno hitrejši in zmogljivejši od XML ter veliko enostavnejši od ostalih opisnih jezikov za vmesnike. Izvorna koda in dokumentacija sta že na voljo.
Imena njihovih produktov/knjižnic so pa zelo neposrečena. BigTable, MapReduce, RatProxy, Protocol Buffers... WTF?! Človeka kar mine, da bi kaj od tega dejansko uporabljal. Očitno se jim ne zdi vredno delovnih imen zamenjati s čim, kar lepše zveni.
Imena njihovih produktov/knjižnic so pa zelo neposrečena. BigTable, MapReduce, RatProxy, Protocol Buffers... WTF?! Človeka kar mine, da bi kaj od tega dejansko uporabljal. Očitno se jim ne zdi vredno delovnih imen zamenjati s čim, kar lepše zveni.
Pozabljaš, da ne gre za izdelke, namenjene masovni potrošnji, temveč za programsko opremo, namenjeno ožjemu krogu ljudi. Večina naštetih orodij je bila razvita za potrebe Googla in njihova uporaba je smiselna predvsem v okviru aplikacij zelo velikega obsega. Pri takšnih projektih se bodo izvajalci najbrž dosti bolj konkretno pozanimali o izdelku in ga ne bodo kupili/uporabili zaradi privlačnega imena in embalaže, kot žvečilni gumi.
primerjanje te bedarije z XML-jem je...debilno. skor kakrsna kol selfmade serializacija je in bo vedno hitrejsa od xml-ja. kdo hudica pa se uporabla xml zarad hitrosti...for fucks sake...
primerjanje te bedarije z XML-jem je...debilno. skor kakrsna kol selfmade serializacija je in bo vedno hitrejsa od xml-ja. kdo hudica pa se uporabla xml zarad hitrosti...for fucks sake...
Seveda ampak vecina ljudi kuje XML v zvezde. Ponavadi zaradi napacnih razlogov. :)
