Slo-Tech - Drugi preizkusni polet megarakete Starship se je končal podobno kot prvi. Raketa, ki so jo včeraj ob 14. uri po evropskem času izstrelili iz Teksasa, je eksplodirala kmalu po koncu prve stopnje. Po ločitvi prvostopenjske rakete, do katere je poizkus potekal brez težav, je hitro in nekontrolirano razpadla, so sporočili. Glavni inženir za integracijo iz SpaceX John Insprucker je dejal, da se je sistem za konec leta v drugi stopnji sprožil z zamudo, ko se je raketa že vračala proti Mehiškem zalivu. Druga stopnja pa je nadaljevala in sprva je kazalo, da bodo dosegli cilj, a je po osmih minutah eksplodirala.

To je bil drugi testni polet rakete, ki jo sestavljata prva stopnja Super Heavy in druga stopnja Starship. Prvi poizkus 20. aprila ni uspel, saj se je končal s samouničenjem približno štiri minute po izstrelitvi. Tedaj je bila težava v mehanizmu za ločitev stopenj. Da bi se temu izognili, so v drugem poizkusu uporabili način, kjer se motorji druge stopnje vključijo, še preden sta...

Space News - Indija je četrta država, ki je uspela nadzorovano pristati na Luni, po tem ko se je pristajalnik Vikram iz odprave Chandrayaan 3 v sredo popoldne po našem času uspešno spustil na njeno površje.

Neuspeh ruske sonde Luna-25, ki je pretekli konec tedna treščila na Mesečevo površje, je znova opomnil, da so takšni podvigi še vedno skrajno zahtevni. Indijci poznajo v tem oziru lastno grenkobo, saj so pred štirimi leti prav tako strmoglavili, in sicer z odpravo Chandrayaan 2. Takoj po neuspehu so se lotili razvoja misije Chandrayaan 3, ki je imela eno samo nalogo: napraviti vse, kar bi morala že dvojka. Raketa je poletela sredi julija, v začetku avgusta pa je sonda prvič obkrožila Luno. Za "dan D" je bil že lep čas izbran 23. avgust in v sredo se je pristajalnik Vikram naposled pričel spuščati proti površju. Šlo je za dobro premišljen in počasen spust, toda ravno premočni motorji so botrovali nesreči predhodnika, zato so opazovalci zadrževali dih, ko je Vikram na nekaj sto metrih močno...

Slo-Tech - V preteklem tednu smo videli dve zanimivi izstrelitvi azijskih vesoljskih raket. Kitajsko podjetje LandSpace je prehitelo svetovno konkurenco in kot prvo uspelo v Zemljino krožnico poslati raketo, ki jo poganja metan. Indijci pa so uspešno pričeli z odpravo Chandrayaan-3, s katero želijo popraviti rezultat predhodne, ki se je leta 2019 ob pristajanju raztreščila.

Metan ta hip velja za gorivo, ki naj bi v prihodnjem desetletju v pretežni meri zamenjalo obstoječe rešitve s kerozinom, tekočim vodikom in hidrazinom. Slednji je zelo strupen in ga redno uporablja le še Kitajska; tekoči vodik zahteva pozorno hrambo, večni delovni konj kerozin pa v motorjih odlaga veliko saj, kar podaljša in podraži pripravo med dvema vzletoma večkrat uporabnih potisnih stopenj. Motorje na metan zato razvija marsikateri igralec v tej industriji; SpaceX na Raptorjih gradi Starship, Blue Origin pa razvija BE-4 tako za lastne New Glenne kakor ULAjevo raketo Vulcan (pri čemer hudo zamuja, eden od motorjev pa...

Relativity Space - Firma Relativity Space je izvedla prvo izstrelitev rakete Terran 1, ki je pretežno napravljena s 3D tiskanjem. Poskus pa je bil le delno uspešen, saj zaradi napake na drugi stopnji ta ni dosegla orbite.

V četrtek zgodaj zjutraj, ob 4:25 po našem času, se je iz baze Space Force Station na Cape Canaveralu dvignila prva raketa Terran 1, mladega kalifornijskega podjetja Relativity Space. Ta raketa je posebna zato, ker je v veliki meri - v približno 85 odstotkih - napravljena s 3D tiskanjem. To velja tako za samo ohišje in rezervoarje, kakor tudi motorje Aeon 1, ki imajo spričo tega precej manj sestavnih delov kot tisti, ki so zgrajeni po klasičnih pristopih, kar bistveno zniža stroške. Za nameček motorji Aeon 1 namesto običajnega kerozina goltajo metan, ki ima višji izkoristek in je čistejši, zato pušča manj saj v motorjih, ki jih posledično lahko hitreje pripravijo za ponovne lete. Zato se metan označuje kot gorivo prihodnosti za večkrat uporabne rakete. Uporabljata ga tudi Starship...

Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

Space News - Pretekli torek so Kitajci prvič izstrelili raketo Dolgi pohod 8, ki je v Zemljino krožnico ponesla pet satelitov. Posebnost rakete je v tem, da je predvidena za uvedbo tehnologije pristajanja prve potisne stopnje in na tem letu so v tej smeri že izvedli prve teste.

Kitajska za zamenjavo ostarelih nosilnih raket Dolgi pohod serij 2, 3 in 4 pospešeno razvija naslednice z oznakami 5, 6, 7 in 8. Med slednjimi je najbolj poznana petica, ker predstavlja temelj za najvidnejše kitajske misije v tem desetletju, kot so poleti na Mars, medtem ko bo "vlečni konj" raketne flote sedmica, kateri bo naložen na primer transport do prihajajoče kitajske vesoljske postaje. Pretekli teden pa je poletel prvi primerek Dolgega pohoda 8, ki je za tamkajšnjo vesoljsko industrijo tudi izjemno pomemben, saj naj bi ta linija eventuelno predstavljala prve kitajske serijske večkrat uporabne rakete. Gre za raketo srednje nosilnosti, z dolžino dobrih 50 metrov, ki lahko v nizko orbito ponese 8400 kg tovora....

Ars Technica - SpaceXu je ponoči v Boca Chici uspelo grob prototip Starshipa, SN5, končno odlepiti od tal in uspešno izvesti vzlet do višine 150 metrov ter pristanek.

SpaceX te dni novice polni predvsem spričo uspešne izstrelitve s človeško posadko in pa nadležnih komunikacijskih satelitov, toda Elon Musk in druščina obenem zrejo že daleč naprej. Tam v daljavi se izrisuje vesoljska ladja Starship, ki jo SpaceX snuje za polete s posadko na Luno, Mars in morda še dlje. Njen razvoj je precej samosvoj, saj so se v ameriški firmi odločili za zelo hitro in množično testiranje mnogoterih prototipov, namesto previdnejšega in bolj premišljenega postopka, kot je to sicer v navadi pri razvoju vesoljskih plovil. S tem se nadejajo hitrejšega razvoja, ki pa je hkrati tudi bolj tvegan: dva prototipa sta tako v preteklih mesecih že končala v eksploziji ter imploziji. In pa - ker so omenjeni prototipi kar se da okleščeni, so starshipi trenutno videti kot predimenzionirani bojlerji, saj vsebujejo zgolj en motor...

Space - SpaceXova nosilna raketa Falcon Heavy je imela na svojem tretjem poletu po vrsti še posebno zahtevno misijo, saj je morala 24 satelitov ponesti do treh različnih krožnic. Podvig je skoraj v celoti uspel; edina črna pika je padec osrednjega potisnika, ki je ob pristajanju zgrešil ladjo.

Falcon Heavy je trenutno najmočnejša raketa za pošiljanje tovora v vesolje in njena današnja izstrelitev ob pol devetih dopoldan po našem času iz Kennedy Space Centra na Floridi je bila tretja po vrsti. Toda za SpaceX je bil prav ta polet še posebno pomemben. Prvič, tovor je sestavljalo štiriindvajset satelitov, ki jih je bilo treba ponesti do treh različnih orbit. To pomeni vnovična prižiganja raketnih motorjev (Merlin 1D Vacuum), kar je...