The New Food Economy - Raziskovalci pri ameriški Agenciji za prehrano in zdravila (FDA) so odkrili, da ima razvpito govedo, ki so mu v podjetju Recombinetics z genskim inženiringom odstranili rogove, nenadejane vključke bakterijskega dednega zapisa. To bo dodatno zavrlo prihod s tem povezanih prehranskih izdelkov na trg in kaže, da tehnologija v več pogledih še ni na ravni, ki bi si jo želeli.

V prehranski industriji rogovje pri govedu večinoma ni zaželeno, saj pomeni varnostno tveganje - tako za človeka kot druge živali in rogato žival samo, saj se lahko z njim zatakne ob ograje. Zato ga dostikrat odstranjujejo; bodisi že pri teletih z izžiganjem, bodisi v odrasli dobi. Proces je za živali boleč in pomeni...

Slo-Tech - Lani je ogromno prahu dvignilo rojstvo kitajskih dvojčic, ki so jima z metodo CRISPR spremenili (vsaj) en gen, zaradi česar naj bi bili odporni proti enemu sevu HIV-a. Genska manipulacija zarodkov, ki sta bila donošena, je tudi na Kitajskem nezakonita, saj metoda še ni dovolj dodelana, da bi lahko izključili vse stranske učinke. Tudi želeni učinki te konkretne manipulacije pa so korelirani s krajšo življenjsko dobo, so pokazale metaštudije.

Toda moč metode CRISPR je izjemna, zato so pritiski po njeni uporabi čedalje večji. Z nadaljnjim razvojem bo gotovo kmalu postala dovoljena tudi na ljudeh, vsaj v izjemnih primerih. V Rusiji si pet gluhih parov želi, da bi njihove potomce spremenili s CRISPR tako, da bi slišali. Rusi...

Slo-Tech - Lani je svet presenetil kitajski znanstvenik, ki je na skrivaj gensko spremenil zarodka, ki sta se razvila v zdravi dvojčici. Z metodo CRISPR jima je spremenil gen ccr5, ki kodira istoimenski protein. Mutacija na tem genu spremeni izraženi protein CCR5, kar varuje pred okužbo s HIV. Toda ta mutacija ima tudi stranske učinke, saj smo že prej vedeli, da povečuje dovzetnost za okužbo s klopnim encefalitisom in virusom Zahodnega Nila. Obstajajo pa tudi sevi HIV-a, ki ne potrebujejo tega proteina za uspešno okužbo.

Zaradi nepreverjenosti metode CRISPR na ljudeh, možnosti uvedbe nenačrtovanih dodatnih mutacij (off target mutations) in še ne povsem raziskanih vplivov mutacije ccr5 je bil konsenz znanstvene skupnosti, da je šlo...

Phys.org - Na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju so potrdili ugibanja, da je nedolgo tega odkriti encim CasX primeren za genski inženiring v človeških celicah - in da bo bržkone uporabnejši od trenutno najbolj razvpitega Cas9.

Tudi tisti, ki ne spremljajo moderne biotehnologije, se v zadnjem času stežka izognejo objavam o metodi CRISPRS/Cas9, najbolj vročem pristopu genskega inženiringa, ki obljublja odpornejšo zelenjavo, domače živali brez degenerativnih bolezni in sem ter tja kakšnega odpadniškega kitajskega znanstvenika. Kratica CRISPR (Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats) označuje posebne sekvence v zapisu DNK, ki usmerjajo nekatere encime pri njegovem urejanju. Prav ti encimi, splošno označeni s Cas (za...

STAT - Kitajske oblasti so po preiskavi potrdile obstoj gensko spremenjenih dvojčic, ki ju je lani razkril tamkajšnji raziskovalec He Džjankuj. Medtem je druga ženska najverjetneje v četrtem mesecu nosečnosti s tretjim takšnim otrokom.

Ko je lanskega novembra biofizik iz Šendžena He Džjankuj oznanil, da sta se rodila prva otroka, ki so jima v fazi zarodka spremenili genski zapis, je bila javnost na nogah. Poseg, s katerim je He še vedno neznanima dvojčicama modificiral gen CCR5, da bi jima tako omogočili prirojeno odpornost na virus HIV, je stroka praktično enoznačno obsodila. Gre za etično in pravno sporno dejanje, saj pomeni spreminjanje dednega zapisa po vsej prihodnji dedni liniji, kar je spričo rosne mladosti te tehnologije skrajno tvegano in posledično v...

Slo-Tech - Še vedno močno odmeva novica o gensko spremenjenih dvojčicah, ki je odjeknila sredi tedna. V prvih poročilih ni bilo jasno, ali se je poseg resnično zgodil, kakor so kitajski znanstveniki trdili, sedaj pa se to potrjuje. Ni Kitajskem sta se rodili dvojčici, ko so jima s tehnologijo CRISPR pohabili gen ccr5, ki kodira protein CCR5, zaradi česar bi morali biti odporni na HIV. A zgodba je bistveno bolj zapletena.

Gensko modifikacijo so izvedli s tehniko CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats). S to kratico označujemo kratke segmente DNK, ki ji vsebujejo bakterije in arheje kot ostanke virusov, ki so jih v preteklosti okužili. Tako si prokariontske celice zapomnijo vsiljivce in jih ob morebitni novi okužbi laže uničijo. V...

AP News - Znanstvenik He Jiankui iz Šendžena trdi, da sta se nedavno rodili zdravi dvojčici, ki so ju z genskim inženiringom napravili odpornejši za nekatere bolezni. Dogodek še ni neodvisno potrjen, je pa v stroki takoj sprožil burne odzive, saj gre za etično sporen poseg, hkrati pa potencialno za enega najprelomnejših dogodkov v človeški zgodovini.

Odkar so pred dobrimi tremi leti pričeli izvajati poskuse z genskim inženiringom na človeških zarodkih, se stvari odvijajo z bliskovito naglico. In to kljub temu, da so po svetu (pogojno) dovoljeni kvečjemu eksperimenti v laboratoriju, ne pa tudi dejanska vsaditev takšnega ploda ali rojstvo gensko modificiranih otrok.

Zato je v stroki in širše završalo, ko je neposredno pred drugim...

Technology Review -

Na Univerzi v Teksasu so predstavili bistven napredek genske terapije za zdravljenje Duchennove mišične distrofije, saj so dosegli "vsesplošno popravilo" mišičnih celic pri laboratorijskih psih.

Ozadje: Genski inženiring za zdravljenje okvar dednega zapisa pri ljudeh prehaja iz znanstvene fantastike v realnost. Uspehe že beležijo pri poskusnih terapijah za redke krvne bolezni, dočim je lansko jesen čezlužni Food and Drug Administration odobril zdravljenje dedne vrste slepote. Toda za najbolj udaren cilj prve generacije takšnih zdravil velja mišična distrofija: skupina bolezni, pri kateri propada skeletno mišičje, zaradi česar bolniki postanejo nepokretni in sčasoma umrejo zaradi odpovedi srca ali dihal.

Za obolenje so odgovorne mutacije gena, ki nosi zapis...

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

Slo-Tech - Dočakali smo še en zelo pomemben preboj v razvoju biotehnologije, saj se je rodil prvi otrok, ki ima tri biološke starše. Sedaj že petmesečen fantek (rojen 6. aprila 2016) se je rodil materi iz Jordanije, ki ima gen za Leighov sindrom. To je redka dedna bolezen, ki je posledica mutacij v mitohondrijski DNK ali jedrni DNK, odvisno od tipa bolezni. Da fantek ne bi podedoval genov za omenjeno bolezen, so uporabili jajčece darovalke.

Čeprav se naslov bere zlovešče, otrok v resnici ne bo nič kaj drugačen od po naravni poti spočetih. Ljudje dedne informacije nosimo v DNK, katere več kot 99 odstotkov ždi v celičnem jedru. V vseh celicah (razen spolnih) je enaka, in sicer je razdeljena v 23 parov kromosomov. Potomci dobijo po en...

Daily Mail - Malezija je objavila, da je v boju proti širjenju mrzlice dengue 21. decembra v okolje izpustila 6000 gensko spremenjenih samcev komarja vrste Aedes aegypti. Omenjena bolezen, ki jo širijo samice komarja, povzroča hude težave v Maleziji, saj je lani zbolelo 46 tisoč ljudi in zaradi nje umrlo 134 ljudi, številke pa so v porastu. V boju zoper to bolezen so v okolje izpustili komarje, ki so genetsko modificirani tako, da imajo njihovi potomci krajšo življenjsko dobo od normalnih. Znanstveniki upajo, da bodo s tem v genski bazen komarjev vnesli škodljive gene, ki bodo pomagali brzdati njihovo razmnoževanje in širjenje mrzlice dengue. Preizkus je bil končan 5. januarja, ko so vse preživele komarje pobili z insekticidom, sedaj pa poteka...

Slashdot - Človeški genom oziroma zaporedje baznih parov v vseh 23 parih kromosomov je na grobo poznano od leta 2003, skoraj v celoti (sekvencirali niso zgolj telomer, centromer in nekaj drugih naključno raztresenih mest na kromosomih) pa od leta 2006. Pred razvozlanjem človeškega genoma so bili znanstveniki optimistično prepričani, da bomo s tem znanjem zmogli napovedovati vse dedne bolezni, podvrženost preostalim boleznim (na primer visokemu krvnemu tlaku ali kratkovidnosti) in jih zdraviti.

Realnost nas je razočarala. Genom je pomembno vplival na razumevanje...