Slo-Tech - Danes je v večjem delu Rusije, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom, za nekaj ur prenehal delovati internetni promet do strani na domenah .ru in .рф. Nedostopne so bile tudi najbolj priljubljene strani in storitve, kot so iskalnik Yandex, družbeno omrežje VKontakte, spletna trgovina Ozon in bančne aplikacije (Sberbank PJSC in VTB Group). Nedostopne so bile tudi za obiskovalce iz tujine. Nekaj ur pozneje je rusko ministrstvo za digitalni razvoj sporočilo, da je vzrok napake odpravljen.

Napako je povzročila napaka v konfiguraciji DNSSEC za domene .ru, kar je vplivalo na večino ponudnikov dostopa do interneta, denimo MTS in MegaFon. DNSSEC je storitev za zagotavljanje pristnosti odgovorov DNS, saj onemogoča ponarejanja vira prometa kot naslova IP. Kaj točno je šlo narobe, rusko ministrstvo ne razkriva. Nekateri mediji špekulirajo, da se je zalomilo pri poizkusih vzpostavitve nacionalnega sistema DNS, ki bi bil neodvisen od mednarodnega interneta.

Forbes - Računalniška pismenost v modernem svetu postaja nujni del veščin, ki jih mora obvladati vsak za delo sposoben človek, če naj pridobi dobro zaposlitev. Pri nas pod osnovno pismenostjo še vedno razumemo poznavanje dela z grafičnim okoljem Windows in pisarniškim paketom Office (v zadnjem času sicer pohvalno tudi vedno pogosteje odprtokodni OpenOffice) ter tuintam kakšnim specializiranim...

Slo-Tech - Se medtem, ko si v potu svojega obraza služite vsakdanji kruhek, izgubljate v občudovanju naših politikov, ki znajo tako umetelno spravljati denar iz državnega na svoje račune? Resnici na ljubo, slovenska šola korupcije ni kaj dosti ni napredovala od osnovne finte z zmagovanjem znancev in sorodnikov na javnih razpisih. Pravzaprav je mala šola. Če želite univerzitetno raven, poglejte v Rusijo.

Pred tednom dni je rusko ministrstvo za zdravstvo in socialni razvoj objavilo javni razpis za izdelavo spletne strani, nekakšne socialne mreže, ki bi jo uprabljali zdravniki. Razpis sam po sebi ne bi bil neobičajen, če ne bi bil rok za dokončanje projekta 16 dni, ministrstvo pa je izvajalca sklenilo poplačati s 55 milijonov rubljev kar znese 1,2 miljona evrov. Ni slabo, kajne? Visoko ceno so na...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slo-Tech - Kot poročajo na Unixmen, je v Belgiji uporaba odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice pravi hit, saj njegov delež vztrajno raste. OVAM oz. belgijska verzija Agencije za javne odpadke je že pred leti uvedla podporo za odprtokodni format besedil ODF, sedaj pa le še čakajo na odločitev Ministrstva za okolje, ki naj bi dovolilo namestitev OpenOfficea na štiristo namizij. Tudi administracija v mestu Schoten je velik zagovornik tega programskega paketa, saj so letos poleti prešli na uporabo OpenOfficea, medtem ko bodo z uvedbo formata ODF še nekoliko počakali, bojda zaradi notranjih pritiskov. V ta namen jim je IT-oddelek podaril zbirko več kot petdeset filmov o uporabi novega pisarniškega paketa.

V pristanišču Antwerpen so začeli s pripravami na migracijo 1300 namizij na OpenOffice, končali pa naj bi do leta 2010. Ne bodo le uporabljali formata ODF, temveč bo postal ta format tudi glavni format za komunikacijo s partnerji. Njihov skrbnik IT-ja pravi, da je sedaj pravi čas za...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Zimbabve, je celinska država v južnem delu afriške celine. Zimbabvejski parlament računalnike (strežnike in namizne računalnike) uporablja že 15 let, vendar je bil v zadnjem času soočen predvsem s stroški licenc in vzdrževanja ter tim. skritimi stroški nakupa programja in storitev za obrambo pred virusi, Trojanskimi konji in ostalimi spletnimi nadlegami. Na namizju so uporabljali Windows platformo.

Leta 2008 so se odločili za prehod na Ubuntu. Trenutno na 95% njihove strojne opreme že teče prosto programje, prehod pa je bil uspešen. Po besedah ICT direktorja Ganyanija Khosea so s prehodom na Ubuntu pridobili veliko. Novi sistem je nameščen povsem zakonito, stabilen in ni tarča virusov, prehod pa se jim je izplačal tudi stroškovno.

Nas prehitevajo že afriške države?

Slashdot - Pred šestimi leti je odločitev münchnskih oblasti, da 14.000 svojih računalnikov migrirajo na brezplačno programsko opremo dvignila veliko prahu. Tako veliko, da so o njej obširno poročali celo v ZDA. Sedaj si poglejmo, kako prehod napreduje. Začetni stroški projekta so znašali 13 milijonov evrov, medtem ko bil prehod z Windows NT 4 na XP-je cenejši, a dolgoročno naj bi beležili prihranek. Približno 60 odstotkov vseh računalnikov že uporablja OpenOffice, medtem ko naj bi ostali sledili do konca letošnjega leta. Firefox in Thunderbird sta pristala že na vseh, operacijski sistem pa naj bi za odprtokodni LiMux do konca leta 2012 zamenjalo že 80 odstotkov računalnikov. Več o tem.

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

ZDNet -

Ubuntu je bil do zdaj v švicarskih šolah na 9000 računalnikih nameščen v dvo-zagonskem načinu poleg Windowsov. Oblasti so se pred kratkim odločile, da bodo do septembra na vseh računalnikih namestile zgolj Ubuntu in odprtokodno programsko opremo ter prenehale uporabljati lastniške programe.
Poleg denarnega prihranka naj bi imel prehod na linux tudi druge pozitivne učinke na izobraževanje. Med drugim v večji meri zagotavlja enake možnosti, saj imajo vsi učenci programsko opremo, ki jim je enako dostopna, hkrati pa otrok ne navajajo na določenega lastniškega proizvajalca programske opreme.
V Makedoniji so naredili mnogo večji korak v smeri odprtokodnega računalniškega opismenjevanja. Lansko leto so začeli

Slo-Tech - Vsi smo že slišali za odprto kodo (če ne drugega pa zaradi Linuxa in GNU orodij), ki počasi prihaja iz undergrounda v vidno polje celo navadnih smrtnikov. Nekateri se nad njo navdušujejo, drugi jo kritizirajo, mnogi pa preprosto uporabljajo, ne da bi o njej kaj dosti razmišljali. Na spletu boste našli tudi mnogo strani, namenjenih izdelkom, narejenim z odprto kodo, tokrat pa vam predstavljam odprte knjige - nekakšne krimiče Kevina Milnea, spisane na njegovem Zaurusu (seveda z odprtokodnim programjem OpenZaurus).

Če je verjeti avtorju, je vsaj prvo delo pisal vsakodnevno na vlaku, medtem ko se je vozil v službo, ter ga v letu dni končal. Tip mogoče ni profesionalni pisec, ima pa nekaj tako hekerskega kot sabljaškega ozadja (preberite Z4CK!) in dela kot strokovnjak za varnostne sisteme v veliki zavarovalnici. Posledično tudi njegova proza precej šepa (celo za moje poznavanje angleščine), zato pa ne klati očitnih Hollywoodskih neumnosti.

Do sedaj je avtor spisal dva krimiča Z4CK...

več strani - V večini naših (in tujih) šol lahko najdemo več ali manj licencirane M$ produkte. V Mehiki so ugotovili, da ko zmnožiš toliko in toliko šol s toliko in toliko računalniki dobiš OGROMNO cifro, ki jo je treba plačati kakšnemu zajedalcu, zato so se odločili, da bodo za osnovo na vseh šolah uporabili kar Linux z GNOME (prste pri tem je imel seveda tudi Miguel de Icaza, idejni oče GNOMEa).
Možna uporaba Linuxa v šolah pa nekaterim ni pustila spati, zato so se odločili izelati posebno diskless distribucijo Linuxa, ki vsebuje vsa orodja primerna za šole. Gre za server/client sistem, temelječ na RH 7.1, GNOME in StarOffice.
Mogoče se bodo tudi v našem šolskem sistemu kaj zdramili in ugotovili koliko denarja gre po nepotrebnem za licence.
Mimogrede, tudi v Sloveniji se dela na Linuxu v šolstvu - projekt LISA, katerega namen je narediti preprosto zamenjavo za NT strežnike v srednjih in osnovnih šolah. Gre za to, da se po specifikacijah, ki jih je izdalo ministrstvo za šolstvo naredi...