Neuralink je Elon Musk ustanovil leta 2016 z namenom razvoja kibernetskih živčnih vsadkov za povezovanje ljudi in strojev. Kot se spodobi za sleherno Muskovo družbo, tudi Neuralink zbuja pozornost spričo milijarderjevih vehementnih napovedi, to pot o preseganju poškodb hrbtenjače in "upravljanju telefonov z mislimi". Doslej so izvajali in kazali poskuse na živalih - ki sodeč po številnih pričevanjih niso vselej potekali po pravilih, kajti družba je praktično ves čas potopljena v obtožbe o nehumanih razmerah v laboratorijih, za nameček pa naj bi zaradi nemogočih rokov trpeli tudi zaposleni, zato kader beleži ogromen osip in stalne menjave strokovnjakov. Zato naj bi ameriški urad FDA leta 2022 že zavrnil Neuralinkovo prošnjo za začetek poskusov na ljudeh. Podjetje je očitno izvedlo izboljšave in FDA je prošnjo naposled odobril maja lani, tako da so septembra pričeli z iskanjem kandidatov za poskuse.
Danes je Musk na omrežju X objavil kratko sporočilo, da je bila včeraj opravljena prva vsaditev elektrod človeškemu pacientu, ki se počuti dobro, vsadek pa daje "obetavne signale". Sodeč po Neuralinkovi brošuri o tem kliničnem projektu PRIME (Precise Robotically Implanted Brain-Computer Interface) gre za že poznan implantat N1, ki ima 1024 elektrod v 64 nitih, ki jih robot vstavi v motorični reženj v možganih, da zaznavajo živčne signale ob mislih na gibanje. Primerni kandidati za poskus so tetraplegiki, stari najmanj 22 let, ki nimajo drugih vsadkov. Študija PRIME bo skušala dokazati tako smiselnost vsadka N1, kakor robota za vstavljanje elektrod R1 in pa programja za obdelavo podatkov. Na tej podlagi naj bi v prihodnjih letih napravili prvi komercialni produkt, ki se bo imenoval Telepathy in naj bi omogočal usmerjanje računalniških naprav ter telefonov z mislimi.
Klinični poskusi na ljudeh so kratkoročno vsekakor zmaga za Muska in Neuralink, ki bosta na ta način skušala pokazati, da so bili pretekli očitki zgolj neobhodni spotiki na poti napredka. A tudi Musk se zaveda, da je to tek na dolge proge, kjer Neuralink trenutno še zaostaja za konkurenco, ki že leta ali desetletja vsaja implantate ljudem, predvsem na račun sodelovanja pri projektih globoke možganske stimulacije (za zdravljenje epilepsije, Parkinsonove bolezni in Tourettovega sindroma) ali zdravljenja poškodb živčevja. In tudi aferam se nikakor ne uspejo ogniti: pred kratkim je družbo oglobil ameriški urad za transport, in sicer zaradi kršitev pri tovorjenju nevarnih snovi.
V našem podjetju se spremlja vsak gib delavcev. In ko je kaj narobe, se pokliče delavca na zagovor. 
Sploh pa obdržati svoje misli zase? Kako dinozavrsko, 1.0 razmišljanje! 