V raziskavi so analizirali dognanja petih scenarijev, ki so raziskovali vpliv zavrnitev vabil na vsakdanje oziroma pogoste družabne dogodke, kot so kosila, večerja, športne aktivnosti in podobno. Pri vsakem vabilu je zavrnitev dostopenjski proces: najprej posameznik oceni posledice in v glavi preigra različne scenarije, nato pa sledi še dejanje odklonitve. Da bi to bolje raziskali, so izvedli pet scenarijev. V prvem so morali posamezniki bodisi opisati potencialne negativne posledice odklonitve vabila bodisi opisati, kako se zavrnjeni počuti. Prvi so dogodke vrednotili precej resneje od drugih.
V naslednjih eksperimentih so bili posamezniki v realnejših situacijah. V enem scenariju so sodelovali ljudje, ki so bili v resničnem življenju pari, nato pa so opisovali posledice pri resničnih vabilih. V tretjem eksperimentu so morali zunanji opazovalci prebrati opise in oceniti reakcijo organizatorja. Tudi ti so precenili njegovo prizadetost. V četrtem scenariju so si ljudje predstavljali, da jih vabi dober prijatelj, v petem scenariju pa so posamezniki prevzeli obe vlogi. Rezultati v vseh scenarijih so zelo podobni. Ljudje precenjujejo vpliv odklonitve.
Ob tem raziskovalci poudarjajo, da so proučevali vabila na sorazmerno pogoste dogodke. Redkejši pomembni dogodki, denimo poroke in podobno, bi verjetno pri povabljenem povzročili še več anksioznosti, če bi jih moral zavrniti, ni pa jasno, kako resno bi zavrnitve vzel organizator. Ob tem raziskovalci dodajajo, da se v povprečju ljudje dobro počutijo v družbi, ker smo družabna bitja, a da pretiravanje škoduje. Sedaj pa vedo tudi, da na drugi strani ne bo hudih zamer, če res kdaj rečemo ne.
