SMPS je spremljala vse večje platforme, zlasti Twitter, Instagram, Facebook, TikTok in YouTube. Pri tem si je pomagala tako z umetno inteligenco kakor z ljudmi. Skupno so kot problematične označili 434.000 objav, med katerimi je bilo 20.000 potrjeno zlonamernih. Te so prihajale z 12.600 različnih računov. SMPS avtomatično spremlja objave in v primeru zaznanih kršitev te prijavi upravljavcem omrežij, ki jih odstranijo. Dodatna storitev pa je moderiranje, ki jo FIFA nudi zainteresiranim posameznikom ali ekipam. FIFA lahko v tem primeru z njihovih profilov avtomatično odstranjujejo ali skriva škodljive vsebine. Na ta način želijo zavarovati udeležence pred neprimernimi ali žaljivimi sporočili.
Ugotovili so, da je bilo 300 igralcev tarča večjega števila rasističnih objav. Poleg rasizma so se širile še homofobne, seksistične in nasploh žaljive objave. Objave so postajale bolj grobe, ko se je turnir bližal koncu, postajale so grozilne z omembami družin in fizičnim nasiljem. Najbolj problematična platforma je bila Twitter, a se je tako kot drugod pokazala razlika med jeziki. Medtem ko so angleške objave sorazmerno hitro odstranjevali, je v drugih jezikih posredovanje skromnejše. Glede na objave je SMPS odziv razdelil v tri kategorije: prijavo in odstranitev vsebin, odstop lokalnim zvezam (npr. za omejitev prodaje vstopnic) in prijavo organom pregona za najtežje kršitve. V slednji kategoriji je bilo 1189 profilov, pri katerih so za 306 odkrili identiteto storilca, pri 447 pa preiskava še poteka.
FIFA bo projekt nadaljevala in nudila enako zaščito tudi na ženskem svetovnem prvenstvu, ki bo letos potekalo v Avstraliji in na Novi Zelandiji.
