Varnostni strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da starejše različice Applovih operacijskih sistemov macOS in iOS v nekaterih primerih utrpijo napade skozi varnostne luknje, ki so bile na aktualnih verzijah sistemov že zdavnaj pokrpane. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da popravki na starejše programje prispejo z zamikom ali pa sploh ne. Pred dnevi so v Cupertinu izdali nov dokument z razlago svoje terminologije nadgrajevanja, v katerem lahko denimo preberemo, da "upgrade" pomeni preskok na novo veliko različico, na primer z macOS 12 na 13, "update" pa pomeni vzdrževalni popravek. Pedantnežem in varnostnim strokovnjakom pa je obrvi privzdignila omemba, da "zgolj za zadnje različice operacijskih sistemov zagotavljajo vse varnostne popravke" - s čimer gre za prvo uradno potrditev uvodoma opisanih opazk. To pomeni: čeprav sta na primer mac OS 11 in 12 še vedno uradno "podprta" z varnostnimi popravki, bodo ti v realnosti nanju prihajali počasneje kot na Venturo ali tudi sploh ne.
Apple s tem pojasnilom v svojem postopanju ni ničesar spremenil, zgolj pojasnil nekaj, kar smo že slutili. Še največji problem je ravno v slabi razlagi strategije. Medtem ko pri Microsoftu za različice Windows običajno zagotavljajo 10 let polnega dostavljanja varnostnih popravkov, kar vselej tudi jasno naznanijo in popišejo, v Cupertinu tako jasno določenih in razloženih postopkov preprosto nimajo. Verjetno zato, ker v Redmondu bolj kot tekmec ciljajo na poslovno rabo, kjer je treba takšne stvari resneje upoštevati. Dodaten problem pri napravah z jabolkom je tisti, da nadgradnje operacijskih sistemov za seboj vlečejo še nadgradnje strojne opreme, saj na primer več kot pet let stari maci najnovejšega macOS 13 Venture ne podpirajo več. Pri Oknih je to veliko redkeje, kar je nenazadnje tudi botrovalo razburjenju ob visokih zahtevah kompatibilnosti pri Windows 11. Današnja novica torej v praksi pomeni, da smo na stari Applovi napravi slej ko prej obsojeni na luknjavo osnovno programje.
