☰

» »

Oraclov Solaris 11.4 CBE odslej odprt

Oraclov Solaris 11.4 CBE odslej odprt

Slo-Tech - Zadnja verzija Oraclovega Solarisa 11.4 CBE (Common Build Environment) je odslej na voljo kot brezplačen odprtokoden sistem za razvijalec ali če ga uporabljamo doma za nekomercialne namene. Izdan je pod Oraclovo licenco. To je prva verzija Solarisa 11.4, ki jo je možno dobiti brez nakupa Oraclove podpore.

Izšel je že marca letos, a brez velikega pompa, zato s(m)o ga mediji večidel prezrli. Za prenos potrebujemo račun pri Oraclu, ki pa ga lahko ustvarimo brezplačno. Verzije CBE je Oracle začel izdajati leta 2009, ko je kupil Sun Microsystem in njihov Solaris. CBE bi lahko primerjali z verzijami beta, saj so nekakšne predverzije za kasnejši SRU (Support Repository Update). Verzije, ki so bile doslej na voljo brezplačno, niso vsebovale vseh sprememb in popravkov, ki so mesečno prihajali v SRU. Tudi zato je Oracle sedaj odprl še verzijo CBE. Nadgradnja s CBE na SRU pa bo še vedno plačljiva. Zaradi Oraclovih praks v preteklosti so sicer številni uporabniki skeptični, saj se lahko kadarkoli zgodi, da bo Oracle spremenil licenčne pogoje. In v takem primeru bi uporabniki, ki ne bi želeli kupiti nove verzije, ostali na stari brezplačni verziji brez možnosti nadgradnje.

Oracle obljublja, da bodo Solaris podpirali vsaj do leta 2034. Po drugi strani je na primer Fujitsu dejal, da bodo leta 2030 ugasnili podporo za svoje mainframe, leta 2029 pa se bodo poslovili strežniki SPARC.

39 komentarjev

Evolve ::

Za prenos potrebujemo račun pri Oraclu, ki pa ga lahko ustvarimo brezplačno.

facepalm

Geho ::

je odslej na voljo kot brezplačen odprtokoden sistem za razvijalec ali če ga
Slovenija moja doma

filip007 ::

To je Unix z omejenimi gonilniki, kaj ti bo to, nimajo kam s projektom potem pa na tukaj ga imate.
Trevor Philips Industries

djabi ::

Oracle obljublja, da bodo Solaris podpirali vsaj do leta 2034. Po drugi strani je na primer Fujitsu dejal, da bodo leta 2030 ugasnili podporo za svoje mainframe, leta 2029 pa se bodo poslovili strežniki SPARC.

Stari dinozaver, ki čaka meteorit. No, še nekaj let in gre vse skupaj na smetišče zgodovine. Velja tudi za procesorje SPARC.
Fujitsu je že itak bolj ali manj preklopil na ARM.

Po mojem bo morala tudi ESA preiti na nekaj drugega v naslednjem desetletju, ker je SPARC postal slepa ulica.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: djabi ()

driver_x ::

A ne teče solaris tudi na X86?

MrStein ::

Že en čas.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

djabi ::

driver_x je izjavil:

A ne teče solaris tudi na X86?


Teče. Saj zgornji zaslonski posnetek kaže Solaris na x86 mašini.

bbbbbb2015 ::

djabi je izjavil:

Oracle obljublja, da bodo Solaris podpirali vsaj do leta 2034. Po drugi strani je na primer Fujitsu dejal, da bodo leta 2030 ugasnili podporo za svoje mainframe, leta 2029 pa se bodo poslovili strežniki SPARC.

Stari dinozaver, ki čaka meteorit. No, še nekaj let in gre vse skupaj na smetišče zgodovine. Velja tudi za procesorje SPARC.
Fujitsu je že itak bolj ali manj preklopil na ARM.

Po mojem bo morala tudi ESA preiti na nekaj drugega v naslednjem desetletju, ker je SPARC postal slepa ulica.


Jaz sem na SPARCu delal 10+ let. Predvsem SUN je imel vizijo, kako združiti hardver in softver. Podobno kot Apple.

Na žalost so takrat mid-range postaje propadle in Oracle je takrat spretno kupil vse - in SPARC in Solaris in Javo. Oracle ni nikoli imel vizije. Oni so smo kasirali.
Solaris so začeli izdajati tudi za x86-64, kar je bilo za velikostni razred bolje, kot prej. Če si delal resno na Solarisu, si moral imeti svoj Solaris.

RedHat Linux je ubil Solaris. Imel je več drajverjev, pogosteje so ga izdajali in ni ti bilo potrebno nič plačati, ker si lahko vzel CentOS.

Večina strank, kar sem jih imel jaz, je nekako prešla na RHEL/x86. Zadnja stranka, ki je to storila, je bila ena zelo velika iz Beneluksa. To je bil projekt, ki so ga furali 10+ let. To so storili tako, da ko se je aplikaciji življenska doba iztekala, so prenovljeno aplikacijo dali na x86 stack. To ni bilo tako enostavno. To so bile cele sobane SPARC serverjev, ki so delali dobro, aplikacije so delale dobro, diskovna polja so delala dobro.

Zdaj bom mogoče malo povedal preveč - tu je ena banka z Nizozemske, ki je še 5+ let nazaj laufala vse na SPARCu. Oni so v življenski dobi SPARC prihranili ogromno denarja, ker so šli iz IBM z mainframea. Vse to zamenjati, je za njih velik rizik.

Oracle je bil za velikostni razred manj požrešen, samo je pa res, da dejansko SPARC niso razvijali naprej. Koliko mso razvijali Solaris, pa ne vem.

Zgodovina sprememb…

pegasus ::

bbbbbb2015 je izjavil:

ena banka z Nizozemske, ki je še 5+ let nazaj laufala vse na SPARCu. Oni so v življenski dobi SPARC prihranili ogromno denarja, ker so šli iz IBM z mainframea. Vse to zamenjati, je za njih velik rizik.
To so take štorije kot npr. domača Krka, kjer so hoteli imeti vse na Itaniumih. Tovrstna filozofija je imho preživeta, monokulture niso nikjer dobre. Vzameš najprimernejšo infrastrukturo, če gre za horizontalno skaliranje so to x86 pcjčki, če gre za vertikalno skaliranje pa kaka velika numa omara na kaki malo bolj fancy arhitekturi ... siliti vse na eno arhitekturo mi pa ne sede.
Verjetno res prihraniš ogromno denarja, če greš preč od IBMa. So kaj razmislili, koliko (več?) bi prihranili, če bi že takrat šli na x86 namesto na sparc? Bodo zdaj migrirali na x86, ravno ko je arm v vzponu? ;)

bbbbbb2015 ::

pegasus je izjavil:

bbbbbb2015 je izjavil:

ena banka z Nizozemske, ki je še 5+ let nazaj laufala vse na SPARCu. Oni so v življenski dobi SPARC prihranili ogromno denarja, ker so šli iz IBM z mainframea. Vse to zamenjati, je za njih velik rizik.
To so take štorije kot npr. domača Krka, kjer so hoteli imeti vse na Itaniumih. Tovrstna filozofija je imho preživeta, monokulture niso nikjer dobre. Vzameš najprimernejšo infrastrukturo, če gre za horizontalno skaliranje so to x86 pcjčki, če gre za vertikalno skaliranje pa kaka velika numa omara na kaki malo bolj fancy arhitekturi ... siliti vse na eno arhitekturo mi pa ne sede.
Verjetno res prihraniš ogromno denarja, če greš preč od IBMa. So kaj razmislili, koliko (več?) bi prihranili, če bi že takrat šli na x86 namesto na sparc? Bodo zdaj migrirali na x86, ravno ko je arm v vzponu? ;)


Takrat, ko so oni šli na SPARC, je sistem zmogel izločiti procesor, ki je bil defekten in je znal izločiti RAM, ki je postal defekten. To takrat ni znal noben PC, no pa še zdaj mislim, da to ne zna noben Xeon procesor.

SUN je takrat razvil Blade sistem (IBM je Blade poskusil prenesti tudi v x86):


Uptime tega je bil neskončen. To se nikoli ni ugašalo. Na živo se je dalo nadgraditi ali zamenjati vse. Še backplane je bila v delih in se je to dalo zamenjati.

To je bilo za velikostni razred cenejše od enega IBM z sistema. Menim sicer, da je IBM z LPAR particijami boljši:
https://www.ibm.com/docs/en/zos-basic-s...

samo preprosto to je toliko stalo, da neka komercialna banka tega ni hotela plačati. Največji stranki IBM sta bili Visa in Mastercard - vendar je to informacija iz leta 2017 ali tu nekje.

Zgodovina sprememb…

pegasus ::

Vem, poznam te igrače. Vprašanje je še vedno na mestu - ali fault tolerant aplikacije in throwaway pizzaboxes ali pa fault tolerant hardver in generične, off-the-shelf aplikacije. It depends ... ampak long term je prva izbira vedno bolj smiselna. IBM je na svetu pač samo en ...

bbbbbb2015 ::

pegasus je izjavil:

Vem, poznam te igrače. Vprašanje je še vedno na mestu - ali fault tolerant aplikacije in throwaway pizzaboxes ali pa fault tolerant hardver in generične, off-the-shelf aplikacije. It depends ... ampak long term je prva izbira vedno bolj smiselna. IBM je na svetu pač samo en ...


Poglej, takrat ko smo pisali aplikacije, ni bilo neke skalabilnosti v bazah. Koliko CPUjev je baza imela, je imela. Da si vzel Oracle bazo z 12 CPUji, si vzel Blade sistem.
Enako aplikacijski serverji. Danes imaš dinamične managed weblogic instance. Nekoč tega ni bilo. PostgreSQL enako.

Gre za to, da danes lahko zložiš COTS serverje skupaj v privat oblaku, ki ti deluje kot privat mainframe. Nekoč (2007) tega ni bilo.

In imaš aplikacijo za banking, ki ti teče od 2007 do 2022 brez težav, zakaj bi to menjaval?

pegasus ::

bbbbbb2015 je izjavil:

Gre za to, da danes lahko zložiš COTS serverje skupaj v privat oblaku, ki ti deluje kot privat mainframe. Nekoč (2007) tega ni bilo.
Bilo, bilo, za mojo aplikacijo že v 2001. Bolj me žre to, da sem koncept takrat demonstriral in je šef rekel "nehaj se igrat, hočemo eno veliko mašino". In zgodba se je potem v 2007 zaključila ... Pač sem slab prodajnik ;)

bbbbbb2015 ::

pegasus je izjavil:

bbbbbb2015 je izjavil:

Gre za to, da danes lahko zložiš COTS serverje skupaj v privat oblaku, ki ti deluje kot privat mainframe. Nekoč (2007) tega ni bilo.
Bilo, bilo, za mojo aplikacijo že v 2001. Bolj me žre to, da sem koncept takrat demonstriral in je šef rekel "nehaj se igrat, hočemo eno veliko mašino". In zgodba se je potem v 2007 zaključila ... Pač sem slab prodajnik ;)


Jah, veš kako je to. Jaz sem takrat delal z enimi zunanjimi izvajalci, ki so uspeli zložiti skupaj en aplikacijski server, ki je bil boljši od glassfisha. Takrat BEA Weblogica še ni bilo.

Akceptirali smo tisti izdelek (slovenskih rok), pa pride leto kaj jaz vem, 2004. Mi smo bili globoko v tistem homemade serverju, ki je začel kazati rebra. En Poljak je prišel demonstrirat BEA Weblogic, ki je bil za velikostni razred boljši od tistega homemade.

No, mi smo brez težav kupili weblogic, dejansko smo preskočili na konja, ki je bil takrat boljši in hitrejši.
Ti zunanji izvajalci pa so vztrajali pri homemade rešitvi. Kar je bilo za nas enostavno (porazdeljene transakcije) je za njih bilo nenormalno komplicirano.

Potem sem iz tiste firme šel. Kako se je končalo, ne vem. Mislim, da vse, kar so zunanji izvajalci sprogramirali, so se še držali homemade serverja.

Zimonem ::

Če se rav spomnim je bil tisto Madžar. Pa vse predstavitve je delal live v notepadu. Precej impresivno.sloh ker je šlo za ogrodje realne aplikacije. Sicer se je to meni dogajalo bolj leta 2002.
IBM je za svoj websphere poslal nekoga ki je prej prodajal železnino z PowerPoint prezentacijo.

Sicer je bil in je delno še del kitajskega de-ioe(IBM, Oracle, emc).
Tam je fuditsu prodal kar precej mainframoeov. Sedaj pa backend masinerijo selijo precej na arm.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Zimonem ()

djabi ::

bbbbbb2015 je izjavil:

Jaz sem na SPARCu delal 10+ let. Predvsem SUN je imel vizijo, kako združiti hardver in softver. Podobno kot Apple.

Na žalost so takrat mid-range postaje propadle in Oracle je takrat spretno kupil vse - in SPARC in Solaris in Javo. Oracle ni nikoli imel vizije. Oni so smo kasirali.


Se popolnoma strinjam. Prvi žebelj v krsto je bil zabit v trenutku, ko je Oracel kupil Sun.

Zimonem ::

Ni bilo ravno to. Prej da je bil Intel takrat generacijo , dve pred ostalimi z tehnologijo proizvodnje čipov.

bbbbbb2015 ::

Zimonem je izjavil:

Ni bilo ravno to. Prej da je bil Intel takrat generacijo , dve pred ostalimi z tehnologijo proizvodnje čipov.


To se sedaj že ve, kako je bilo. MIPS/SPARC/POWER/HP/ALPHA procesorji so se prodajali v majhnih količinah. Dobesedno vsak čip je nosil strošek razvoja.
Bila je znana knjiga:
https://www.amazon.com/Computer-Organiz...

Hennessy & Patterson, ki je bila (takrat) kultna knjiga, ki je predvidela propad i486. Preprosto čip die je bil prevelik.
Intel je potegnil iz klobuka trik, zaradi katerega sta H&P morala popraviti kalkulacije v knjigi.

Intel je strošek razvoja marginaliziral tako, da ga je zmanjšal. Torej CPU je bil manj učinkovit/mm2/klok cikel.
Kot drugo, ceno so spustili do te mere, da so na čiP zaslužili manj, a globalno dosti več.

Potem si je Intel lahko privoščil razvoj za Pentium. Prvi čip, ki je do neke mere prvič resno konkuriral čipom na postajah - mje bil Pentium II čip.

Preden so ostali proizvajalci ugotovili trik - so v glavnem propadli.

Zgodovina sprememb…

djabi ::

bbbbbb2015 je izjavil:

Potem si je Intel lahko privoščil razvoj za Pentium. Prvi čip, ki je do neke mere prvič resno konkuriral čipom na postajah - mje bil Pentium II čip.


Intel je imel najboljše obdobje v času po Pentiumu 4, to je sredina 2000-ih, ko je predstavil prvo generacijo procesorjev iz družine Core (jedro) in sicer varianti Solo ter Duo. Core je bil osnovan na mobilnem procesorju Pentium M.

Core serija je bila izredna v smislu zmogljivost/poraba, zaradi tega je Apple celo prešel na Intelove procesorje in opustil dotedanje izvedenke IBM-ovih Power procesorjev (PowerPC G5), oziroma Motorolinih/Freescale-ovih PowerPC-jev (G4).

Zimonem ::

Takrat je bila zgodba že bolj ali manj zaključena. Na koncu so celeroni delali takisto dobro kot g5 maci. Pa tudi česa odprtokodna orodja so bila narejena na intlu.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Zimonem ()

pegasus ::

bbbbbb2015 je izjavil:

Na živo se je dalo nadgraditi ali zamenjati vse. Še backplane je bila v delih in se je to dalo zamenjati.
Btw, če te to rajca, si poglej kaj te dni ponuja Dell. Blade šasija brez backplanea, front in back komponente se med sabo spajajo "ko tata na mamo" ;)
Sicer se pa že nekaj let govori o "composable infrastructure" ... bomo videli, v kakšni obliki se bodo te fantazije materializirale. Verjetno bo treba iz piksen ven potegnit PCIe in z njim povezat eno omaro drama, eno omaro cpujev, eno omaro flasha, ... fun times ahead.

Tero ::

Prosim podučite me. Zakaj bi kdorkoli uporabljal kakšen drug UNIX kot Linux/*bsd ? Še posebej če je plačljiv?
Give a man a fish, he'll be fed for a day.
Teach a man to fish and he'll drown himself.

Zimonem ::

Če imaš slučajno razvito infrastrukturi na dani platformi. Pa še ti je investitlra takoj v migracijo.

Invictus ::

Tero je izjavil:

Prosim podučite me. Zakaj bi kdorkoli uporabljal kakšen drug UNIX kot Linux/*bsd ? Še posebej če je plačljiv?

Če hočeš support, je Linux tudi plačljiv.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

ginekk ::

Tero je izjavil:

Prosim podučite me. Zakaj bi kdorkoli uporabljal kakšen drug UNIX kot Linux/*bsd ? Še posebej če je plačljiv?


Zaradi supporta in pa zaradi legacy projektov, še iz časa ko je bil Linux zgolj igrača za entuziaste.

bbbbbb2015 ::

Tero je izjavil:

Prosim podučite me. Zakaj bi kdorkoli uporabljal kakšen drug UNIX kot Linux/*bsd ? Še posebej če je plačljiv?


Poglej, tu smo eni prvoborci, kar se tiče Linuxa. Linux (tisti set disket, Slackware) ni laufal out of the box. Kernel ja, pristal si na promptu. Večina GNU orodij je bila prevedena z minimalnimi switchi. Editor - emacs - si si moral naložiti kot tar, prevesti in instalirati.

Grafika še posebej ni delala. X windowsi preden si parametre zadel, pa kartica je bila podprta, pa resolucija pa to. Je trajalo.

Potem kernel si moral prevesti znova, fino tunirati parametre, da je bil footprint majhen.

Preden si en Linux "porihtal" je trajalo 2-3 mesece prvič, ter morda 4-5 dni vsakič naslednjič. Kupovali smo grafične, za katere smo vedeli, da je X windows delal.

To je bilo takrat free. Potem pa recimo binariji, jaz sem delal z INFORMIXom na x86, to smo jemali binarije od SCO UNIXa - pa tako.

To je bil divji vzhod in zahod skupaj.

Solaris je bil takrat Mercedez. To si prižgal, je delalo. Celo za stvari, kot je recimo Emacs, se je daleč boljše prevedlo za Solaris, kot za nek Linux. Vsa orodja (tar, dd, cp, ...) to je vse v nulo delalo. Ter NIS+, da si imel logine na vseh postajah enake.

Kar smo takrat delali je, da smo imeli recimo eno postajo SUN SPARCstation 20 (pač jebiga, eno samo):
SPARCstation 20 @ Wikipedia

in smo imeli PCje, smo si urihtali X windows na Linuxu, ter vsi šopali uni SPARCstation 20.

Invictus ::

Eni so čisto premladi, da bi se spomnili Slackwara na disketah >:D.

Potem ti je pa 87 crknila, pa je šlo vse v maloro...

Ajde, si potem po grupah softwara inštaliral, pa je šlo.

Precej programov je bilo pa treba tudi popraviti (samo C kodo), da se je sploh prevedlo in da je delalo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

ginekk ::

bbbbbb2015 je izjavil:



Grafika še posebej ni delala. X windowsi preden si parametre zadel, pa kartica je bila podprta, pa resolucija pa to. Je trajalo.

Potem kernel si moral prevesti znova, fino tunirati parametre, da je bil footprint majhen.


Točno tako.
Jaz sem delal raziskovalno v labu na SUN Solaris sistemu, napisano v Cju. (tisti ki ste hodli na FRI pred 2000, trikrat lahko ugibate kateri lab je to bil)

Pol sem pa doma Linux kernel prevedel, da so sploh X laufali in sem portal svojo C applikacijo direkt iz Solarisa na Linux. Na koncu sem lahko tudi doma izračune preko noči laufal in tako dobil rezultate hitreje.

pegasus ::

bbbbbb2015 je izjavil:

Solaris je bil takrat Mercedez. To si prižgal, je delalo. Celo za stvari, kot je recimo Emacs, se je daleč boljše prevedlo za Solaris, kot za nek Linux. Vsa orodja (tar, dd, cp, ...) to je vse v nulo delalo. Ter NIS+, da si imel logine na vseh postajah enake.
Ja, delalo na SUN hardveru ;)
Prevajanje na zgodnjih solarisih je bil pain ... spomnim se, da linker ni uspel prebavit mysqla in sem moral GNU linker zinštalirat, da sem lahko sploh mysqld binary zlinkal.
Tudi orodja so bila bolj revna ... brez GNU orodij si se počutil zelo arhaično. Zato se še danes razlikuje npr tar in gnu tar, awk in gnu awk ...
NISa nismo imeli (smo pa imeli NextSTEPov NetInfo, pain ...), ko sem jaz začel v 2000 smo postavili LDAP in gradili na njem.

Overall, prijetni spomini :)

Zimonem ::

V osnovi do bsd coreutils POSIX skladni. Gnu često ne , so pa močnejša.

jukoz ::

Invictus je izjavil:

Eni so čisto premladi, da bi se spomnili Slackwara na disketah >:D.

Potem ti je pa 87 crknila, pa je šlo vse v maloro...

Ajde, si potem po grupah softwara inštaliral, pa je šlo.

Precej programov je bilo pa treba tudi popraviti (samo C kodo), da se je sploh prevedlo in da je delalo.


Slackware na disketah?

Sounds unpleasant =)

Imam original CDje (pa nisem prepričan ali sta 2 ali 4je) iz 1993/1994.

Bralo se jih je pa na temle čudu:



Prvega sem zinšlaliral in redno uporabljal mnogo kasneje, je bil RedHat ful bolj uporabniku prijazen. Na slackware sem šel, kasneje, ene 2000, ker sem imel prešvoh mašine za kaj bolj pametnega. Leta 2006 prešaltal na Ubuntu in obstal na njem. Dela dovolj hitro da mi ni zoprn.

Zimonem ::

Slackware je povsem user friendly. Se pa tudi sam ne spomnim Slacka na disketah, ampak infomagicovih CD-jev. Potem pa posodabljanje prek modemske dolvleke sourvcov. In najlažje je bilo zadeve zbuildat ravno na slackware.

bbbbbb2015 ::

Zimonem je izjavil:

Slackware je povsem user friendly. Se pa tudi sam ne spomnim Slacka na disketah, ampak infomagicovih CD-jev. Potem pa posodabljanje prek modemske dolvleke sourvcov. In najlažje je bilo zadeve zbuildat ravno na slackware.


Jaz sem začel s Slackwareom, z disketami, kasneje se je to dobilo po revijah, CDji.
Potem sem na enem sejmu v San Franciscu staknil RedHat, neka promocijska verzija. To je bilo pa toliko boljše, da sem potem pa šel na RedHat. Kasneje sem šel na CentOS, stranke pa so kupovale original RHEL.

Aha, pozabil sem, preden sem absolutno preklopil na RHEL, sem bil na Fedori. Samo to so se pa verzije hitro menjavale, pa mi ni pasalo.
Zdaj sem na Oracle Linuxu, ker je zdaj to še edini (free) klon RHEL.

pegasus ::

Potem si moraš ogledat AlmaLinux ali RockyLinux ;
(oba el8 klona)

bbbbbb2015 ::

pegasus je izjavil:

Potem si moraš ogledat AlmaLinux ali RockyLinux ;
(oba el8 klona)


Sem si. Samo vseeno. Jaz imam raje neko veliko firmo, Oracle je že taka. Ko pa bodo kaj zvijačili ali pa bodo dali kakšne čudne pogoje, se jih pa znebim.

Ales ::

Za AlmaLinux stoji firma s tam 100 - 150 zaposlenimi. Ni blizu Red Hatu ali Oraclu, ni pa tudi ne ravno CentOS v pred-Red Hat obdobju, ko so zadevo (za)furali več ali manj trije ljudje, v svojem prostem času...

In potem je eden od njih malo zašel in se je s CentOS 6 zgodilo, kar se je. Zdi se, da tako AlmaLinux kot Rocky Linux zaenkrat stojita na trdnejših temeljih...

Oracle Linux pa... hm, enostavno ob omembi imena Oracle gredo dlake pokonci, to je IMHO njegov glavni problem. >:D

bbbbbb2015 ::

Ales je izjavil:

Za AlmaLinux stoji firma s tam 100 - 150 zaposlenimi. Ni blizu Red Hatu ali Oraclu, ni pa tudi ne ravno CentOS v pred-Red Hat obdobju, ko so zadevo (za)furali več ali manj trije ljudje, v svojem prostem času...

In potem je eden od njih malo zašel in se je s CentOS 6 zgodilo, kar se je. Zdi se, da tako AlmaLinux kot Rocky Linux zaenkrat stojita na trdnejših temeljih...

Oracle Linux pa... hm, enostavno ob omembi imena Oracle gredo dlake pokonci, to je IMHO njegov glavni problem. >:D


Kaj je narobe z Oraclom?
Larry lepo jadra in leta:
Larry Ellison @ Wikipedia

Celo z debelinkom Pompeom se je slikal. Ima en Mig-29. Tega bi lahko doniral za dober namen Ukrajincem, recimo.

Nekaj se sicer tožaka:
https://www.reuters.com/legal/governmen...

Za 10 miljard USD se verjetno izplača.

Torej, glej. Oracle zelo dobro razume, da rabijo platformo, na kateri laufajo njihovi izdelki (baza, SQL developer, Java). Jasno jim je, da ta platforma (primarno) ne more biti Windows (to je že pokopalo marsikoga večjega - IBM).
Toliko so ponižni, da so priznali, da RHEL je dober izdelek. Ker recimo Microsoft je rabil nekaj polomljenih zob, preden je priznal da je JS engine (Chromium) od Googla boljši.

Jaz se na ta Oracle Linux vlak samo sedem na zadnji sedež, ki je free.
Kaj je narobe s tem?

driver_x ::

Imaš dobre razloge za uporabo Oracle Linuxa.

WizzardOfOZ ::

bbbbbb2015 je izjavil:

To je bilo za velikostni razred cenejše od enega IBM z sistema. Menim sicer, da je IBM z LPAR particijami boljši:
https://www.ibm.com/docs/en/zos-basic-s...

samo preprosto to je toliko stalo, da neka komercialna banka tega ni hotela plačati. Največji stranki IBM sta bili Visa in Mastercard - vendar je to informacija iz leta 2017 ali tu nekje.


Danes cene niso več tako visoke. Celo IBM je spregledal in ugotovil, da ga vsi zapuščajo zaradi previsokih cen.

Je pa tako, da LPAR po moje še vedno nima prave konkurence. In zadeva res deluje.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!

Zgodovina sprememb…

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izšel je Oraclov VirtualBox 6.0 (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema		5719007 (5220) MrStein
»

Izšel Solaris 11

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi		53714 (2338) MrStein
»

Oraclu več ne kaže tako dobro v patentnem sporu okoli Android Jave

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina		123569 (2450) Poldi112
»

Oracle ekspresno pobrisal blog nekdanjega Sunovca, ki je govoril v prid Googlu

Oddelek: Novice / Tožbe		106078 (5066) BlueRunner
»

Oracle toži Google zaradi Jave v Androidu (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Android		6518452 (15445) Cold1

Več podobnih tem