vir: Wikipedia
Jabolko spora so t. i. Googlovi OneBoxes, torej okvirčki, ki se prikažejo pri vrhu iskalnih rezultatov in ki jih Google običajno izkoristi za promoviranje lastnih dejavnosti. "S tem ekskluzivnim dostopom do Oneboxes Google umetno privablja uporabnike k svojim storitvam in obenem preprečuje, da bi ti obiskali tudi bolj konkurenčne in bolj relevantne ponudnike," je še zapisano v pismu.
Pismo je povezano s sprejemanjem nove evropske zakonodaje, ki naj bi uredila razmere na digitalnih trgih. Osnutek t. i. Digital Markets Acta (DMA) naj bi Vestagerjeva predstavila 2. decembra, da pa bo predpis dokončno sprejet in stopil v veljavo, pa po preteklo še precej časa. Prav na to opozarjajo tudi podpisniki pisma, ki Vestagerjevo pozivajo, naj ukrepa prej in zagotovi, da bo Google konkurenco pri rezultatih iskanja obravnaval pošteno: "Številni med nami nimamo več moči in virov, da bi lahko počakali, da bo DMA stopil v veljavo."
Google je obtožbe zavrnil z besedami, da uporabniki niso priklenjeni na Google in da so storitve, konkurenčne njihovim, na spletu dosegljive samo klik stran. Dodajajo še, da njihovi uporabniki pričakujejo, da bodo rezultati iskanja prikazovali najustreznejše, visokokakovostne zadetke, ki jim lahko zaupajo. Po drugi strani pa uporabniki nočejo, da bi Google preferiral svoje poslovne tekmece in prenehal ponujati lastne koristne storitve, ki Evropejcem dajejo več izbire in zagotavljajo konkurenco.
Predstavniki EK so potrdili, da so pismo prejeli in da bodo nanj odgovorili v predpisanem roku. Dodali so še, da spremljajo razmere na trgu in tudi učinkovitost dosedanjih ukrepov, ki naj bi zagotovili enakopravnost ponudnikov.
EK oz. komisarka Vestagerjeva sta Google v zadnjih treh letih že kaznovala z globami v skupni vrednosti 8,25 milijarde evrov, in sicer zaradi zlorabe svoje storitve za primerjavo nakupovalnih storitev, za kršitve pri svojih oglaševalskih storitvah in za preferiranje svojih aplikacij znotraj mobilnega operacijskega sistema Android.