Članki » Vodiči » Krajevni TV program
Krajevni TV program
V kraju, kjer živim, imamo tudi lokalno kabelsko TV omrežje in že vse od začetkov delovanja omrežja pred več kot desetimi leti se je bolj ali manj glasno razmišljajo o lokalnem TV programu. Ker bi v našem primeru oddajali signal preko kabelskega omrežja, ne potrebujemo proste frekvence, za katero je potrebno državi odšteti koncesijo. Za postavitev lokalne TV torej potrebujemo izdelano programsko shemo, dovolj sodelavcev, ki bodo poskrbeli za redne vsebine, in nekaj tehnične opreme za oddajanje TV signala v kabelsko omrežje.
Cilj
Vsebinsko naj bi naša lokalna TV oddajala predvsem obvestila, občasno pa bi zavrteli kakšno videokaseto. Seveda nič piratskega (ob oddajanju javnega programa se je treba strogo držati medijske zakonodaje in zakonodaje o avtorskih pravicah!), pač pa videoposnetke lokalnega okolja, različnih prireditev, proslav, itd. V kraju namreč že dlje časa deluje kulturno društvo, ki poseduje tudi videokamero in skrbi za redno snemanje vseh za kraj pomembnih dogodkov. Tako smo zbrali že precej videomateriala, ki ga lahko povsem legalno predvajamo.Poleg teh videokaset nameravamo občasno pripraviti tudi kakšno fotoreportažo -- predvajali naj bi serijo fotografij o določeni temi, lahko tudi s pisnim ali zvočnim komentarjem.
Sam vsebinski del je seveda zelo pomemben, vendar se v tem članku ne bomo ukvarjali z njim, pač pa si bomo ogledali, kako sistem lokalne TV postaviti v tehničnem smislu in sicer z minimalnimi stroški. Kot že rečeno, ne bomo potrebovali visokoprofesionalne opreme, pač pa bomo večinoma predvajali le obvestila in občasno kakšno videokaseto. Vprašanje je torej, kje dobiti ustrezno opremo za čim manj denarja. Najprej smo si seveda ogledali kabelski sistem. Sestavljen je iz anten, ki lovijo TV signale, ti pa se nato po koaksialnih kablih prenašajo do posameznih programskih modulov, ki signale ojačijo (lahko pa tudi sfiltrirajo) ter preko njih v kabelsko omrežje. Naš TV signal moramo torej nekako spraviti do takšnega modula (ki stane okrog 100 slovenskih tisočakov), od tam naprej pa po kanalu, ki ga nastavimo, potuje v kabelsko omrežje do naročnikov. Podrobnejši pregled modula kaže, da nanj lahko priklopimo navadni TV koaksialni kabel, vhod na modulu je enak kot na TV aparatu.
Torej lahko videorekorder priklopimo neposredno na modul in že začnemo predvajati videokasete! Del problema smo s tem že rešili, drugi del pa se nanaša na oddajanje obvestil. Glede na to, da TV-out izhod pri današnjih grafičnih karticah ni več nobena redkost, se rešitev ponuja kar sama, vendar pri tem naletimo na dva problema. Prvi je, da grafična kartica oddaja samo video signal, ne pa tudi zvoka. Drugi problem je, da ima grafična kartica S-video izhod, mi pa bi radi signal v modul pripeljali po navadnem koaksialnem kablu. A vendar ta problem ni tako težko rešljiv, kot se zdi na prvi pogled, saj nekoliko bolj podroben ogled videorekorderja pokaže, da ima videorekorder en S-video in dva avdio vhoda (za levi in desni kanal), videorekorder pa seveda lahko priklopimo na CATV modul. Videorekorder tako lahko uporabimo kot vmesnik.
Računalnik bomo s pomočjo dveh kablov povezali z videorekorderjem. En kabel bo služil za video signal iz grafične kartice, drugi za zvok iz zvočne kartice).
Ko smo zadevo povezali, je vse skupaj izgledalo takole:
Oboje skupaj pa takole:
Strojni del domače TV postaje je tako zaključen, potrebna je le še meritev signala z merilno napravo, ki dokazuje, da se signal zares prenaša po lokalnem CATV omrežju.
Zaključek
S tem smo dosegli, da se zvoki, ki jih predvajamo na računalniku, prenašajo v kabelsko omrežje, enako pa se v kabelsko omrežje prenaša tudi vsebina računalniškega zaslona. Tehnični del izgradnje naše domače TV postaje tako zaključimo s pripravo ustreznih prosojnic in glasbe, ki se bo vrtela v ozadju. Kot sem poudaril na začetku, je pomembno, da uporabljamo izključno legalno programsko opremo, zato smo se odločili za uporabo programskega paketa OpenOffice.org oziroma njegovega modula Impress, ki omogoča izdelavo prosojnic. Pri prosojnicah nastavimo samodejno neskončno menjavo, v ozadju pa z WinAmpom ali drugim brezplačnim programom poženemo legalen MP3 ter vse skupaj poženemo. Ob menjavi prosojnic lahko v videorekorder vtaknemo kaseto s posnetim sporočilom, da je sistem v nadgradnji in bo začel oddajati v nekaj minutah. S tem je naš sistem tehnično pripravljen na delovanje. Seveda je ob tako sestavljenem sistemu precej verjetno, da se bodo pojavljale manjše motnje ali tehnične nerodnosti, vendar smo za razmeroma nizko ceno dobili povsem delujočo lokalno TV, kar vsekakor ni zanemarljivo, poleg tega pa je uporaba OpenOffice.org razmeroma enostavna, kar pomeni, da bo pripravo in menjavo prosojnic lahko opravil praktično vsakdo, brez kakšnega silnega tehničnega znanja.
Sistem sva s kolegom poskusno zagnala prejšnjo nedeljo, signal pa sva oddajala približno 200 naročnikom CATV omrežja. V kratkem pa bomo pripravili javno predstavitev, na kateri se bodo lastniki kabelskega sistema odločili ali bodo idejo podprli ali ne.
Gledanje digitalne TV (DVB-T) pod Linuxom
Ker je radiofrekvenčni spekter omejen, analogno oddajanje oz. analogni signali pa zasedajo preveliko pasovno širino, so se nekatere države leta 2006 dogovorile, da bodo TV hiše v prihodnosti oddajale samo še digitalni signal. Digitalni način oddajanja prinaša številne ...
Teleinfos 2003
- Ziga Dolhar ::
Čeprav je Teleinfos sejem dokaj majhnega obsega, je potrebno razmisliti, kaj več nam slovensko gospodarstvo sploh lahko ponudi. No, na letošnjem Teleinfosu je bilo dejansko prostora za še marsikaj (pomnimo, pojem telekomunikacij je potrebno obravnavati v širšem pomenu), ...
Ethernet
- Jure Koren ::
Bralcu na pot: 1 megabit = 1/8 megabajta = 125 kilobajtov (enoto se napiše kot Mb) 10 megabit = 1.25 megabajta 1 megabajt = 1024*1024 = 1048576 bajtov (enoto se napiše kot MB) lokalno omrežje = LAN omrežna kartica = NIC Hitrost omrežja običajno merimo v megabitih ...
Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača
Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...
Varnost slovenskih GSM omrežij
V članku so predstavljeni rezultati varnostne analize slovenskih GSM omrežij, ki smo jo opravili v prvi polovici leta 2012. Namen članka je opozoriti na varnostne ranljivosti v slovenskih GSM omrežjih z namenom, da se varnostne ranljivosti odpravijo, posledično pa se poveča stopnja varnosti in zasebnosti ...