Teleinfos 2003

• Žiga Dolhar :: 16. apr 2003

Čeprav je Teleinfos sejem dokaj majhnega obsega, je potrebno razmisliti, kaj več nam slovensko gospodarstvo sploh lahko ponudi. No, na letošnjem Teleinfosu je bilo dejansko prostora za še marsikaj (pomnimo, pojem telekomunikacij je potrebno obravnavati v širšem pomenu), saj se mi je spričo primankljaja novosti vse skupaj zdelo rahlo dolgočasno. Žal pa je tovrstna apatičnost večine slovenskih razstavljalcev že kar tradicionalna (in se obnjo spotakne marsikateri reporter), bi organizatorju, podjetju Infos, morda predlagal večje angažiranje tudi tujih podjetij -- konec koncev sta bila prva dneva sejma namenjena bolj podjetniški publiki, tu pa avtarkičnost trga načeloma ni več zaželjena, kajne?

Letošnja novost je tudi prost vstop na sejem za obiskovalce ter pomoč majhnim perspektivnim podjetjem; še posebej prost vstop se je očitno -- sodeč po gostoti ljudstva povsod, konec koncev tudi na Slotechovi stojnici -- izkazal za izjemno uspešno potezo.

Žal me je ves čas spremljal občutek, da imajo razstavljavci več povedat kot pokazat. Sicer to načeloma ni nič slabega, če si vsak gostitelj in hostesa za vsakega obiskovalca vzameta recimo 10 minut -- kar pa je praktično nemogoče. Poslovneži načeloma vedo, kaj jih zanima in kje se morajo ustaviti (oz. so že dogovorjeni), medtem ko za laično javnost (in mladino) tovrsten pristop ni najbolj uspešen. Sledi krajši komentar 4 ogledanih predavanj, poročilo o sprehodu po sejemskih dvoranah (beri: hodnikih), intervju s predstavnikom Si.mobila in opis dejavnosti na Slotechovi postojanki.

Tokrat je izkupiček fotografij zaradi tehničnih neprilik bolj skromen; nekaj slik najdete tudi na strani teleinfosa. Provider™ tuležečih slik je Miha "Brad3k" Martinec [Hvala!]

Predavanja

Že na začetku je potrebno poudariti, da je bilo predavanj več vrst; prva, ki sem si jih ogledal, niso bila namenjena mimoidočim, ampak petični poslovni srenji. Vsled tega je potrebno razumeti tudi abstraktnost povedanega; niso nam postregli z dihjemajočimi demonstracijami, tehničnimi podrobnostmi delovanja tehnologij, ampak se je vse skupaj vrtelo na bolj predstavitveni in splošni ravni. Delavnic in "popularnih" predavanj pa se žal nisem utegnil udeležiti.

Prvo ogledano predavanje iz sklopa poslovne konference je bilo "Poslovni modeli telekomunikacijskih rešitev". Pripravljeno je bilo odlično (kot se je izkazalo na koncu, je bilo najboljše od vseh), predavatelj Ludvik Uran pa je snov učinkovito pospremil s kvalitetnimi prosojnicami. V vsebino se ne bom spuščal, predstavljate pa si jo lahko kot predstavitev fiktivnega poslovnega načrta za izpeljavo projekta.

Predavanje "Integracija sodobnih mobilnih in internetnih tehnologij" je predstavilo možnost zamenjave klasičnega VPN-a (virtual private network) za mobilno različico; sicer je bilo zanimivo, vendar bi predavatelj z boljšo pripravljenostjo pripomogel k boljši prezentaciji. Najbolj pa me je razočaral Kristjan Pečanac, "e-Slovenija", saj od predavanja nisem imel -- nič. Nesodelovanje tehnike (ni jim uspelo izvozit prezentacije iz notebooka na veliko platno--) je k temu morda pripomoglo, vendar uporabne vrednosti iz povedanega žal nisem uspel izluščiti.

Mobitel je v petek pripravil še zaključeno predavanje o M-vstopnici. Šlo je za poljudno predstavitev tehničnega in komercialnega ozadja za projektom, slušečim je bilo postreženo z nemalo zanimivimi podatki ter postopkom razvoja. Zanimivost: sistem klicočega uporabnika vedno posluša (namig varčnim ;)), idejo o e-vstopnici (beri: na telefon ti je poslana črtna koda, kupec tako telefon pred vstopom v dvorano preprosto podrži pred čitalnikom) pa je med drugim onemogočil tudi Zakon o DDV (zahteva po izdanem računu).

Sprehod

Svoja tradicionalna mesta v sprejemni dvorani Cankarjevega doma so zasedla pomembnejša podjetja. Ericsson in Mobitel sta očitno še najbolj stavila na "metodo pogovora", saj je bilo prikazanega bore malo (scenski plazmatski zasloni niso ravno bit telekomunikacij, kajneda?). Pri Si.mobilu so imeli razstavljeno večje število aparatov, več o njih pa v povzetku intervjuja zaslon ali dva niže), pri SiOLu in Telekomu pa so obiskovalcem postregli z demonstracijo domačega kina. A kaj ima to veze s telekomunikacijami? I, slika je bila streamana neposredno iz Vizije -- kar je smiselno ob najavi, da bo SiOL koncem leta ADSL naročnikom ponudil distribucijo televizijskega programa. Potreben bo najem posebnega set-top boxa, na voljo bo 400 programov. 1 Mbit paket bo prešibak, storitev pa bo cenovno konkurenčna kabelskim ponudnikom programa ter videotekam (video-on-demand). Gostili so tudi Deso Muck, ki je po množici gledalcev sodeč očarala mlajšo javnost, dočim se je meni njena pojavnost dobri ideji navkljub zdela bolj patetična. Poskus "animacije" so imeli tudi pri nacionalni televizij.

Tudi v prvem preddverju je gostovala že znana skupinica razstavljavcev. Šlo je za manjše in preprostejše razstavne prostore, vendar je bilo opaziti večje zanimanje in iniciativo gostiteljev. Najbolj neprijetno me je presenetila Pasadenina knjigarna, ki je bila tokrat -- zelo revna. Primerjava s ponudbo knjig prejšnjih let in InterInfosem v oktobru 2002 je neprimerna; menda ne menijo, da katalog knjig (update: katalog ni nič bogatejši) lahko nadomesti možnost globljega vpogleda v tiskano delo? Videli smo tudi park internetnih zdravstvenih storitev (borno, a obljubljajoče!), ob vhodu iz pasaže Maksimarketa pa je bilo moč igrati računalniške in PS2 igre. Ob hekanju slednjega (beri: poskusu zagona igre) sva z Gandalfom skoraj doktorirala, dočim nama je šlo volaniziranje od rok primerljivo s sposobnostjo upravljanja realnih jeklenih konjičkov. Bolj bedno.

Si.mobil

Za konec sva se z Juretom odpravila še do Davida Glumaca (Si.mobil d.d, projektni vodja), s katerim smo se pogovorili o Si.mobilovi viziji prihodnosti mobilnih komunikacij in razvoja trga. O novih storitvah nisva izvedela ničesar specifičnega -- le, da bodo nastale v sodelovanju z novim partnerjem, Vodafone, uporabnikom pa bodo "popestrile življenje". Prav tako bodo razširili svojo dejavnost na področju WLANa (wireless lan).

Na področju 2 GHz omrežja se zavedajo problema nasičenosti ter težav, ki jih nereguliranost prinaša, in se zatorej ne trudijo pokriti področje celotne Slovenije ali Ljubljane, pač pa le najbolj frekventna območja oz. območja, kjer bi storitev najbolj prišla do izraza, najsibodo to konferenčne dvorane, hoteli, poslovni objekti, ... kjer se bo že zaradi same politike prostora nahajal en sam operater, ki bo lahko zagotavljal visok nivo storitev.

Ker se uporabniki, ki jim širokopasovni internet fizično ni dostopen, vse bolj poslužujejo GPRS ("unlimited") dostopa preko Simobila z uporabo nepriročnih rešitev (npr. telefon -> kabel -> računalnik), naju je zanimalo tudi to, če v prihodnosti nameravajo neposredno konkurirati ponudnikom stacionarnega dostopa do interneta. Trenutno -- dokler se hitrosti prenosov ne povečajo -- tega še nimajo v planu. Vsekakor pa bodo svoje načrte predstavili ob pojavu novih generacij GPRS paketnega omrežja, 3. in 4., ko bodo njihove storitve dejansko lahko imele konkurenčno prednost. Trenutno uporabnikom prenosnih računal nudijo 2 pcmcia kartici -- Sony Ericsson in Nokia, ki podpira tudi WLAN.

Na področje UMTSja se nameravajo širiti, vendar le, ko bo država razpisala racionalen razpis za koncesijo, ki bo operaterjem omogočil rentabilno poslovanje -- prvi razpis tak dejansko ni bil (poglejmo recimo, kakšno časovno obdobje za amortizacijo naložbe načrtujejo pri Mobitelu -- op. p). Ob trenutni ekspanziji Javanskih igric na področje mobilne telefonije vse perspektivne programerje in razvojne skupine vabijo, da se jim oglasijo in dogovorili se boste za sodelovanje in delitev dobička ;-). Nismo mogli niti mimo aktualne tematike, ki je še posebej živa v Ameriki, to je prenosljivost telefonske številke, vključno z omrežno predpono, med različnimi operaterji. Za to so vsekakokr zainteresirani, vendar bo za potrebno osnovo -- torej zakonodajo -- morala poskrbeti država.

Za konec me je zanimala še njegova osebna vizija razvoja mobilnih aparatov. Ob poplavi hibridnih aparatov ("mini dlančnikov") ter medijski osredotočenosti na slednje se zdi, da klasični aparati izginjajo -- naj kot primer naveden Motorolino serijo "školjkic" (v3690 ipd). Sogovornik je opozoril na dva večja trenda v svetovni telefoniji:

• večnamenski aparati ("mini dlančniki") s kamero (primer: Sony Ericsson P800) za MMS,
• ultra majhni telefoni.

Tem naj bi družbo delali še t.i. "niche produkti" za uporabnike, ki ne zahtevajo (želijo, potrebujejo) vsega, a vedo natančno kaj.

Slotech

Na Slotechovih računalnikih je uporabnike -- kot vedno -- čakal operacijski sistem Linux. Šlo je za prvo Slotech Linux distribucijo, temelječo na Knoppixu, v ozadju in na prospektih (spam, ki smo ga vsiljevali obiskovalcem in zgolj mimoidočim) pa so obiskovalce pričakali indici nove Slotechove celotne grafične podobe. Pek™ xbite je poskrbel za hitrostno požiganje cd medijev, navdušeno ljudstvo pa je zastonjske medije dobesedno razgrabilo. Uporabniki ste se lahko pogovorili s pisuni, moderatorji, tajnimi policaji ter administratorji

Za konec pa še zanimiv dialog med alien-wjem in SiOLovo hosteso:

alien-w: "Živjo. Vizija mi šteka, kaj naj storim?"
siol: "Namesti nimo codec pack."
alien-w: "Kaj?"
siol: "Namesti nimo codec pack."
alien-w: "Kwa???"
siol: "Lej, pojdi na Yahoo in vpiši 'nimo'."
alien-w: "Aja, _NIMO_ codec pack!!!"