Hyperloop One je propadel

Podjetju Hyperloop One, najbolj vidnemu zasledovalcu ideje o množičnem transportu po vakuumskih ceveh, je zmanjkalo denarja in ga bodo do konca leta zaprli (plačljiv vir, alternativa).

Ko je Elon Musk pred desetimi leti objavil zamisel o prevažanju potnikov in tovora v kapsulah, ki bi brzele skozi zatesnjene cevi z nizkim tlakom, je tako med inženirji kot investitorji povzročil veliko razburjenje. Musk je menil, da bi takšen način prevoza, ki ga je poimenoval hyperloop, lahko dosegel hitrosti nad 1000 km/h in posledično dodobra preobrazil naš način množičnega transporta. Marsikdo je njegovo zamisel sprejel kot izvedljivo in širom sveta je vzniknila kopica zagonskih podjetij ter univerzitetnih raziskovalnih projektov. Musk se razvoja in gradnje sicer ni lotil neposredno, temveč je "od daleč" podpiral, oglaševal in sponzoriral druge podvige; tako je omogočil gradnjo poligona v Kaliforniji in skozi SpaceX organiziral nekaj tekmovanj. Kljub temu, da so na takšnih demonstracijah prednjačili Evropejci, pa je za de facto osrednji hyperloop startup veljala losangeleška družba Hyperloop One.

Njena pot se bere kot scenarij holivudskega filma; ustanovljena je bila leta 2014 kot Hyperloop Technologies in se dve leti kasneje preimenovala v Hyperloop One. Leta 2017 je Richard Branson pristopil z dovolj velikim vložkom, da je naziv postal Virgin Hyperloop One ... toda britanski milijarder se je leto zatem, po umoru novinarja Jamala Khashoggija, skregal s savdskimi investitorji in upravo zapustil. V istem času se je podjetje zapletlo še v tožbi z dvema soustanoviteljema, od katerih je eden odletel zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Toda težavam navkljub je razvoj tekel dalje in leta 2019 je priteklo še nekaj denarja iz ZAE, iz dubajskega DP Worlda. Na tej podlagi so novembra 2020 kot prvi - in edini doslej - izvedli preizkus s človeškimi potniki, kjer pa je kapsula razvila borih 170 km/h, precej manj od predvidenih hitrosti. V začetku lanskega leta so zamisel o prevozu potnikov sploh opustili in Branson se je povsem umaknil iz podjetja. Sedaj je jasno, da so bile tehnične in finančne ovire previsoke, kajti Hyperloop One zapira vrata in bo do novega leta odpustil vse zaposlene. DP World bo zatem prodal vso imovino, vključno s slikovitim poligonom v Nevadi.

To sicer ne pomeni, da je sama zamisel hyperloopa kot načina potovanja kaput, saj je po svetu še več inženirskih ekip, ki se še trudijo v to smer. Toda nobena ni prišla zaznavno dlje od Hyperloopa One in vse bolj jasno postaja, da gre za mnogo večji tehnični in finančni izziv, kot pa je bilo razbrati iz prvih, zanosa polnih razglasov. Tudi Muskovo drugo podjetje za transportno infrastrukturo, The Boring Company, svojih predorov ne koplje več s hyperloopom v mislih, temveč skoznje vozijo tesle, medtem ko so nekdanji kalifornijski poligon spremenili v pakririšče. Muhasti milijarder je trenutno bolj zaposlen s širjenjem teorij zarot in početjem kaosa na družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju) in njegov biograf Ashlee Vance trdi, da ga hyperloop nikoli ni zares zanimal, oziroma da vanj dejansko ni verjel.

Zato so vse glasnejše obtožbe, da je bila celotna ideja hyperloopa že v štartu zgolj in samo manever za onemogočanje projektov hitrih železniških povezav v Kaliforniji na način, da se je investicije in pozornost preusmerilo drugam, ter da je s tem Musk vse svoje pristaše gladko potegnil za nos. Propad hyperloopa v splošnem bi bila gotovo zmaga za hitre klasične železnice, ki so pod predsednikom Bidnom nedavno prejele finančno injekcijo, tudi tista proga po dolžini Kalifornije od San Francisca do Los Angelesa, ki je bila nekoč takšen trn v peti Musku. Ameriška strokovna javnost pa se sedaj sprašuje, ali niso po neumnosti izgubili desetletja pri gradnji vlakovnih povezav, ker so lahkoverno nasedli še eni seriji Muskovih navidezno ekspertnih govoranc.