Virgin Hyperloop izvedel prvi test z ljudmi

Na poligonu v nevadski puščavi je podjetje Virgin Hyperloop kapsulo transportnega sistema hyperloop po testni progi prvič pognalo z dvema človekoma na krovu. Gre za mejnik, ki pa je le manjša stopnica na poti do komercialnih rešitev, ki naj bi jih videli šele konec desetletja.

Pred osmimi leti je Elon Musk transportno stroko in javnost razburil z idejo o prevozu z magnetno gnanimi kapsulami, zaprtimi v vakuumske cevi. Vse odtlej potekajo polemike in eksperimenti okoli tega, ali je takšen način transporta sploh fizično mogoč in - še pomembneje - sploh tržno smiseln. Širom sveta je vzniknila kopica zagonskih podjetij in raziskovalnih skupin, ki skušajo testne kapsule pognati čim hitreje in dovršiti delujoče prototipe. Med njimi je ena najbolj izpostavljenih firm Virgin Hyperloop, ki smo jo sprva poznali kot Hyperloop Technologies, pa nato Hyperloop One, dokler ni leta 2017 poleg pristopil Richard Branson. Svoj testni poligon imajo blizu Las Vegasa, kjer vztrajno napredujejo od svojih prvih katapultiranj magnetnih sani. Zdaj so si v cev naposled upali zapreti prva človeka.

Šlo je za dva višja uslužbenca podjetja, CTOja in šefico oddelka za potnike, ki sta 500-metrsko progo prevozila v 15 sekundah, pri čemer je kapsula razvila najvišjo hitrost nekaj nad 170 kilometri na uro. To je nižje o rekorda brez posadke, ki znaša nekaj pod 400 km/h, predvsem pa bistveno nižje od predvidenih končnih delovnih hitrosti na dolgih progah, ki naj bi znašale čez 1000 km/h. Šele takrat bi se namreč uresničile fascinantne napovedi o potovanju med San Franciscom in Los Angelesom v vsega 45 minutah, oziroma dvakrat hitreje kot z letalsko linijo. Tako gre tokrat predvsem za marketinški dogodek, na katerem so želeli izpostaviti varnost, saj udeleženca nista nosila kakšne zaščitne opreme ali opravljala kakršnegakoli uvajalnega tečaja.

Uporabljena kapsula nosi ime XP-2 in je pomanjšana verzija predvidene komercialne za 28 potnikov. Ključen za njen razvoj bo naslednji poligon podjetja, ki ga bodo po najnovejši najavi zgradili v Zahodni Virginiji in naj bi stal pol milijarde ameriških dolarjev. Gradnja tamkajšnje večkilometrske proge naj bi se pričela čez dve leti, razvoj pa naj bi obrodil sadove okoli leta 2025, ko naj bi bil koncept takšne sorte transporta naposled dovolj izpopolnjen za praktično rabo. Če poleg prištejemo še drago gradnjo dejanskih potniških prog, bi tako lahko prve takšne linije uporabljali šele blizu leta 2030.