Ameriške multinacionalke neobdavčene dobičke parkirajo v državne obveznice

Apple ima trenutno okrog 220 milijard dolarjev, ki jih je formalno ustvarila njihova irska podružnica, zato niso bili obdavčeni niti v ZDA in zaradi irskega sendviča niti na Irskem. Sicer ga je EU zaradi tega že kaznovala in mu naložila plačilo 13 milijard evrov davkov, a se bosta Irska in Apple pritožila. V resnici pa večina tega denarja ni resnično izven ZDA, temveč je tam le računovodsko, o čemer smo že pisali. Situacija pa se ni izboljšala. Apple omenjamo zato, ker je prvak med podjetji, ki v davčnih oazah parkirajo ogromne količine denarja, počno pa isto vse multinacionalke.

Pri Bloombergu so si podrobno pogledali, kaj se dogaja s tem denarjem in kako ZDA plačujejo obresti na denar, ki bi pravzaprav moral biti obdavčen. Dobički podjetij so v ZDA obdavčeni s 35-odstotno davčno stopnjo, za kar podjetja kričijo, da je bistveno več od ostalih razvitih držav, zato dobičke puščajo v davčnih oazah. Zanimivo, pri nas se stopnja zvišuje s 17 na 19 odstotkov, pa poslušamo iste očitke, kako je previsoka, čeprav imajo v EU nižje stopnje le Bolgarija (10 odstotkov), Ciper, Irska (oba 12,5 odstotka), Latvija, Litva (15 odstotkov) in Romunija (16 odstotkov). Kakorkoli, ameriških 35 odstotkov uvršča ZDA med najbolj obdavčene države, zato dobički ostajajo v tujini. Formalno.

V resnici ta denar leži na ameriških računih ameriških bank v New Yorku. Apple je intelektualno lastnino za svoje izdelke prodal irski podružnici, ki tako ustvari največ prihodkov, ki so zaradi posebnosti irske zakonodaje praktično neobdavčeni (namesto 12,5 odstotka po 0,005 odstotka). Ta denar pa potem upravlja Applova podružnica Braeburn Capital iz ameriškega Rena, ki ga nalaga v ameriške obveznice in zakladne menice. Bloomberg je izračunal, da je v zadnjih petih letih Apple prejel vsaj 590 milijonov dolarjev obresti iz ameriškega proračuna. To je čisto zakonito, je pa nekoliko sprevrženo, sploh če upoštevamo, da bi moralo od teh 220 milijard dolarjev okrog 77 milijard dolarjev v resnici pripasti ameriškemu proračunu. Upravičeni očitki so, da Apple ne želi plačevati ameriških davkov, a po drugi strani uporablja infrastrukturo in storitve, ki jih nudijo ZDA in so seveda financirane iz davkov. Podobno počno vsi ostali, na primer Cisco je nabral 430 milijonov dolarjev obresti, Google pa 150 milijonov. Največjih 10 ameriških multinacionalk ima v lasti 113 milijard dolarjev ameriškega državnega dolga - samo Apple kar 42 milijard dolarjev.

Ameriška davčna zakonodaja ima zanimivo izjemo, ki dobičke oprošča plačila davka, če so porabljeni za nakup ameriških državnih obveznic. Tako Apple dejansko čisto legalno kanalizira denar nazaj v ZDA, kupi obveznice, ob prodaji pa denar spet navidezno potuje v irsko podružnico (v resnici ostane v isti banki, le imetnik računa je irska podružnica), tako da davčna obveznost ne nastopi. Ena izmed možnosti za rešitev teh težav so davčne počitnice, ko bi vsa podjetja dobila velikanske davčne odpustke, če bi na določen dan vrnila dobičke v ZDA. To so nazadnje izvedli leta 2004, ko so podjetja množično vračala sredstva v ZDA, da so jih lahko porabili za izplačila dividend in nagrad upravam, skoraj nič pa za investicije in nova delovna mesta. Hkrati tovrstne počitnice vzpodbujajo nemoralno vedenje, saj podjetja vedo, da morajo zgolj počakati na naslednjo izvedbo, pa bodo denar poceni vrnila. A brez tega se morda ne bo vrnil nikoli.