Skoraj vsi dizli presegajo normative, proizvajalci zahtevajo zvišanje dopustnih izpustov

Matej Huš

10. okt 2015 ob 17:04:07

Čedalje jasneje postaja, da ni enostavno izdelati dizelskega motorja z dovolj nizkimi izpusti dušikovih oksidov, da bi zadovoljili stroge evropske in ameriške standarde. V ZDA in kasneje tudi v Evropi so na križ pribijali Volkswagen, ki je v 11 milijonov vozil vgradil aktivno opremo za laganje o izpustih, a težave z zadostitvijo standardom imajo tudi drugi proizvajalci. Najnovejše raziskave kažejo, da kar 95 odstotkov dizelskih vozil na evropskih cestah preveč onesnažuje.

Nemški klub ADAC je testiral motorje proizvajalcev Renault, Nissan, Hyundai, Citroen, Fiat in Volvo ter ugotovil, da njihovi izpusti dušikovih oksidov do desetkrat presegajo zakonsko dovoljene vrednosti. Preizkusili so jih tako po evropskem laboratorijskem standardu (NEDC) kakor tudi daljšem svetovnem standardu (WLTC), ki bo dokončan letos. Slednji bolje odseva realne pogoje uporabe, zato se bo v EU začel uporabljati leta 2017. In WLTC je pokazal, da na njem avtomobili, za katere so prodajalci vedeli, da bodo testirani po NEDC, gladko pogrnejo.

Za razliko od Volkswagna, Audija in Škode ti proizvajalci niso goljufali, temveč so svoja vozila optimizirali točno toliko, da so zadostila znanemu testu NEDC. To ni niti prepovedano niti nenavadno, kaže pa, kako daleč so testi od realnosti in kako težko je v resnici izdelati motor, ki bo v ozračje spuščal malo dušikovih oksidov. Že po WLTC namreč testa ne opravijo.

Nadaljnji testi so pokazali, da so na seznamu avtomobilov, ki v realnosti pretirano onesnažujejo, tudi Mercedes-Benz, Honda, Mazda in Mitsubishi, ki so normative presegli do dvajsetkrat, ugotavlja Emission Analytics. Gre za nova vozila, ki so deklarirana kot Euro 6 ali Euro 5. Testirali so skupno 200 vozil in odkrili, da jih je le pet ustrezalo predpisom.

Proizvajalci vozil v EU že lobirajo, da bi prag dovoljenih izpustov dvignili za 70 odstotkov, kolikor naj bi bilo realno še izvedljivo. Evropska komisija medtem razmišlja, da bi uvedli prehodno obdobje treh let, ko bi lahko normative presegali za 60 odstotkov, potem pa za 20 odstotkov, medtem ko bi nominalne vrednosti dovoljenih izpustov ostale enake.